Luki Koper je tako kot ob polletju tudi v celotnem letu kot edinemu jadranskemu pristanišču uspelo povečati ladijski pretovor zabojnikov. Pretovorili so namreč še za pet odstotkov več zabojnikov kot leta 2022 in ohranili vodilni položaj med pristanišči v Severnem Jadranu. Drugouvrščeno tržaško pristanišče je pretovorilo dobrih 30 odstotkov manj zabojnikov (TEU). Kakšen pa bo letos pretovor, ko na vozni red ladij vpliva rdečemorska kriza?
V koprskem pristanišču so lani pretovorili 1.066.093 zabojniških enot (TEU) in še tretje leto zapored postavili nov rekord. Rekorden je bil tudi pretovor avtomobilov, ki je lani obsegal 916.728 avtomobilov ali za 14 odstotkov več kot leta 2022. S tem so tudi za petino prekosili načrte. Na drugi strani pa je pretovor zabojnikov (v TEU) za načrtom zaostal za dva odstotka. Skupen ladijski pretovor, merjen v tonah, je bil za pet odstotkov manjši od načrtovanih količin.
V skladu s tem so prihodki v višini 312,8 milijona evrov ostali na ravni doseženih prihodkov v letu 2022. Čisti dobiček je bil 56,4 milijona evrov in je bil za četrtino manjši kot leta 2022, pri tem pa gre predvsem za izboljšanje razmer na globalnem logističnem trgu in skrajšanje časa zadrževanja zabojnikov v skladišču.
Preberi še
Le hutijevci lahko prekrižajo načrte koprskega pristanišča
Zamude ladij so se že poznale v januarju in februarja, priznava prva dama koprskega pristanišča.
05.03.2024
Kriza v Rdečem morju: Ladijske dobave z zamudo, cene višje do 300 odstotkov
Zaradi napadov v Rdečem morju 173 odstotkov višje cene ladijskih prevozov, cene še rastejo.
09.01.2024
Koper, Reka, Trst ali Benetke – katero pristanišče raste in zakaj?
Kako so se severnojadranska pristanišča odrezala v prvi polovici leta?
17.10.2023
V Trstu pretovorili za dva odstotka manj zabojnikov kot leta 2022
Na drugo mesto po številu pretovorjenih zabojnikov v Severnem Jadranu se redno uvršča tržaška luka, kjer so lani pretovorili 742 tisoč zabojnikov. To je bilo za slaba dva odstotka manj kot leta 2022. Skupno se je tovorni promet zmanjšal za dobre tri odstotke, na 55,6 milijona ton, upad je posledica zmanjšanih pretovorjenih količin v prvi polovici leta, ko je bil pretovor manjši za dobrih sedem odstotkov.
Z dobrimi 650 tisoč pretovorjenimi zabojniki se za pristanišče v Trstu uvršča skupina Luka Rijeka, pri čemer seštevamo pretovor Luke Rijeka in podjetja Jadranska vrata, ki deluje znotraj reške luke in upravlja terminal za zabojniški promet.
Skupina Luka Rijeka je lani imela enoodstoten padec skupnega prometa v primerjavi z letom 2022. Najbolj so se zmanjšali razsuti tovori, kjer je bil upad na letni ravni 11-odstoten. Na področju zabojniškega prometa so zaznali sedemodstotno zmanjšanje tonaže, na terminalu, ki ga upravlja družba Jadranska vrata, pa triodstotno, s 385 na 373 tisoč pretovorjenih enot.
Skupina je lani dosegla 39 milijonov evrov prihodkov oziroma skoraj za desetino več kot leta 2022, dobiček pa je bil 7,2 milijona evrov in je bil za šest odstotkov manjši.
Nekaj manj kot 500 tisoč zabojnikov so pretovorili v beneškem pristanišču oziroma osem odstotkov manj kot v letu 2022. Tako kot v drugih pristaniščih so skupaj pretovorili dobrih 5,5 odstotka manj tovora oziroma 23,3 milijona ton. Močno pa se je na drugi strani povečalo število pretovorjenih avtomobilov, in sicer na letni ravni za skoraj četrtino, pa tudi število potnikov, ki so prišli s potniškimi ladjami. Teh je bilo lani 662 tisoč ali skoraj 80 odstotkov več kot leta 2022.
Skupne skrbi: Bodo ladjarji poti preusmerili stran od Sredozemlja?
Čeprav se na lanskem pretovoru zaostrene razmere v logistiki, ki so posledica napadov na ladje v Rdečem morju, še ne odražajo, pa o velikih motnjah v prihodih ladij letos že tarnajo v italijanskih pristaniščih. Ladjarji namreč iščejo alternativne rešitve za preusmeritev ladij, ki so namenjene čez Sueški prekop v Sredozemlje.
"Če bo situacija trajala več kot tri ali šest mesecev, bo tovor začel iskati novo pot. Če jo najde, ga bo težko vrniti na staro pot," je januarja za Bloomberg Adria povedal strokovnjak za logistiko Igor Jakomin. Dodaja, da bi v tem primeru posledice lahko čutila tudi jadranska pristanišča ‒ in jih že čutijo.
"Zaradi preusmeritev ladij okoli Afrike pri določenih ladijskih servisih z Daljnega vzhoda zaznavamo zamike prihodov ladij, saj se je tranzitni čas v povprečju podaljšal za 10 do 14 dni, posredno pa zamik vpliva tudi na ladje, ki tovor prevažajo po Sredozemlju s pretovornih (hub) pristanišč," so v letnem poročilu zapisali v Luki Koper.
Do priprave poročil je ves načrtovani tovor z Daljnega vzhoda prišel v Koper. "V decembru občutnejših vplivov na poslovanje ni bilo zaznati, zaradi omenjene neenakomerne razporeditve prihoda tovora pa se bodo zamude prihodov ladij oziroma tovora odražale pri izpolnjevanju mesečnih načrtov pretovora v prvih treh mesecih leta 2024," so napovedali. Poročilo o poslovanju v prvem trimesečju bodo objavili ob koncu maja.
"Če se razmere v naslednjih mesecih ne bodo normalizirale, bi to lahko vplivalo tudi na odločitve ladjarjev oziroma naročnikov o spremembi ustaljenih transportnih poti z Daljnega vzhoda v Evropo, kar bi se lahko odrazilo v manjših količinah pretovora v prihodu," opozarjajo v Luki Koper.
Tudi v reški luki priznavajo, da je težko napovedati, v kolikšni meri bo rdečemorska kriza vplivala na poslovanje. "Vsekakor bo odvisno od trajanja krize in pripravljenosti ladjarjev, da ohranijo obstoječe linije," so zapisali v poročilu.
D'Agostino: Stranke bi se lahko vrnile v severnoevropske luke
Podatki o pretovoru zabojnikov v tržaškem pristanišču za januar 2024 nazorno ponazarjajo vpliv krize na Rdečem morju na pristanišče. Januarja so pretovorili 43.782 TEU, kar je 26,5-odstotno zmanjšanje v primerjavi z enakim mesecem leta 2023. Pomenljivejši so podatki za prva dva meseca skupaj: pretovorili so dobrih 91 tisoč TEU, kar je najmanj po letu 2018.
Ladja Maersk Hangzhou, ki ima zmogljivost 15.200 TEU, je z nekajtedensko zamudo prispela v Trst, potem ko je bila napadena v Rdečem morju 30. in 31. decembra 2023. To je bila tudi prva ladja take velikosti, ki je letos prispela v Trst, kar kaže na dejanske učinke krize v Rdečem morju, so poročali italijanski mediji.
"Bojimo se, da se bodo nemške, avstrijske, madžarske stranke, ki smo jih v preteklih letih privabili iz severnoevropskih pristanišč, vrnile tja," je za Reuters dejal Zeno D'Agostino, vodja tržaške pristaniške uprave.
D'Agostino je dejal, da nekateri izvozniki, zlasti blaga višje vrednosti, razmišljajo o prevozu v Azijo po železnici, ki traja približno polovico časa, a je dražji. O potencialnih novih poteh je ugibal tudi Jakomin, ki vidi več možnosti: tudi plovno pot čez Severni pol, železniški promet čez Rusijo ali kombinacijo ladijskega in letalskega prometa skozi Perzijski zaliv. "Nobena od teh alternativnih poti pa ne vodi v Koper," sklene Jakomin.
Ladje, ki ne vozijo čez Sueški prekop, bodo vstopile v Sredozemlje skozi Gibraltarsko ožino. Od tu se bodo verjetno ustavili v najbližjem pristanišču, ki lahko sprejme njihov tovor, kar je slaba napoved za vsa jadranska pristanišča.