Koper, Reka, Trst ali Benetke – katero pristanišče raste in zakaj?

Večini evropskih pristanišč se je v prvem polletju leta 2023 zmanjšal pretovor tovora zaradi upada industrijske proizvodnje, manjšega uvoza iz Azije in vpliva rusko-ukrajinskega konflikta. Luka Koper je eno redkih evropskih pristanišč in edino na severnem Jadranu, ki mu je uspelo pretovor zabojnikov povečati. 

Lansko leto je prineslo razmeroma močan upad tovornega prometa v večini od 15 največjih evropskih pristanišč. Po analizi, ki jo je pripravil PortEconomics, so v teh pristaniščih leta 2022 skupno pretovorili za 4,2 odstotka manj tovora kot leta 2021. Upad se je nadaljeval tudi v prvi polovici leta 2023, večina pristanišč pa pričakuje, da se bo količina zabojnikov v drugi polovici leta nekoliko okrepila.  

Medtem ko so se pristanišča na severnem Jadranu lani spopadala s preobremenjenostjo tovora zaradi preusmerjanja blagovnih tokov iz severnih pristanišč, je letos nekaj drugače ‒ tudi njihov promet upada. Izjema je Luka Koper, ki ji je v prvi polovici leta povečala pretovor zabojnikov, s čimer je ne le edino jadransko, ampak tudi eno redkih evropskih pristanišč s tolikšnim porastom. Drugo veliko pristanišče v regiji Adria, reško, sledi trendu in se spopada z velikim padcem tovornega prometa. 

"Pristanišča so ob objavi rezultatov navedla podobne razloge za zmanjšanje tovornega prometa, in sicer zmanjševanje industrijske proizvodnje, manjši uvoz iz Azije, vpliv rusko-ukrajinskega konflikta in zmanjšanje potrošnje zaradi negotovosti in inflacije," so za Bloomberg Adria pojasnili v Luki Koper. 

Kot so poudarili, so razmere v logistiki v svetu še vedno precej zapletene. "Prihodi zabojnikov na obeh neposrednih povezavah do pristanišč Daljnega vzhoda in Sredozemlja so še vedno neenakomerni, medtem ko so cene zabojnikov upadle na raven pred covidom. Pristanišča v Evropi se soočajo predvsem z veliko zasičenostjo terminalov za pretovarjanje avtomobilov," so zapisali v poročilu.  

Največjemu evropskemu pristanišču Rotterdamu se je v prvem polletju zmanjšal skupni tovorni prometa za 5,5 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Občutno manjši je bil pretovor premoga, zabojnikov in drugega suhega razsutega tovora. Tudi v pristanišču Haven van Antwerpen-Brugge se je skupni tovorni promet v prvih šestih mesecih letos zmanjšal za 5,5 odstotka, na 139 milijonov ton. Razlog za to so svetovne gospodarske razmere. Kot so poudarili v poročilu, so razmere v logistiki na svetovni ravni še vedno precej zapletene. 

V Kopru rast pretovora avtomobilov 

Kljub nerednim prihodom ladij se je dostava zabojnikov s terminala v Luki Koper izboljšala in pospešila, kar je vplivalo na njegovo manjšo zasedenost v primerjavi z lanskim letom. Od januarja do junija 2023 je bil zabojniški tovorni promet za pet odstotkov večji kot v enakem obdobju lani in je obsegal 554.949 zabojniških enot (TEU). 

Marca so na zabojniškem terminalu s 105.744 pretovorjenimi TEU dosegli absolutni mesečni rekord pretovora takšnih ladij in prvič presegli mejo sto tisoč TEU. 

Pretovor avtomobilov (po številu) je bil v prvem polletju 2023 za 23 odstotkov večji kot v enakem obdobju preteklega leta. "Luka Koper beleži večji pretovor tako v izvozu, predvsem za Bližnji in Daljni vzhod, kot tudi pri uvozu, kjer se močno povečuje delež električnih vozil, predvsem kitajskih," so navedli.  

Podoben trend je opaziti tudi v drugih evropskih pristaniščih, razlog pa je v večji prodaji novih avtomobilov v EU v prvi polovici leta 2023, na katerem so tudi vse bolj prisotne kitajske znamke. "Na večje količine pretovora vozil so vplivala tudi zaostala naročila kupcev, ki so bila izvedena šele v preteklih mesecih," so pojasnili v Luki Koper. Lani so začeli graditi nove skladiščne prostore za avtomobile z zmogljivostjo 3.500 vozil, ki naj bi začeli obratovati do oktobra 2023. 

Železnica je temeljnega pomena za konkurenčnost 

V Kopru se zavedajo visoko konkurenčnega okolja, zato so v poročilu navedli tudi glavna tveganja, s katerimi se spopadajo. "Prihaja do vstopa ladjarjev in logistov v lastništvo terminalov bližnjih pristanišč, s čimer lahko pride do preusmeritve dela pretovora," so med drugim navedli v poročilu. 

Hamburger Hafen und Logistik AG (HHLA) je na primer v začetku leta 2021 kupil 50,01-odstotni delež družbe Piattaforma Logistica Trieste v pristanišču Porto di Trieste. Pretovorne dejavnosti v segmentu generalnih in roll-on (roll on/roll off – RoRo) tovorov in zabojnikov bo izvajalo podjetje HHLA Italija. 

Poleg tega je uprava reškega pristanišča odločila, da bo naslednjih 50 let koncesionar zabojniškega terminala APM Terminals/Enna Logic v lasti ladjarja A.P. Møller – Mærsk. Dansko podjetje skupaj s hrvaškim ENNA Logic gradi zagrebški zabojniški terminal Deep Sea, ki je del projekta Rijeka Gateway. To bo po napovedih najsodobnejši terminal v tem delu Evrope, v katerega naj bi do konca leta 2026 vložili 480 milijonov evrov. 

Depositphotos

 

Poleg tega severnojadranska pristanišča veliko pozornost namenjajo krepitvi konkurenčnosti na področju železniških povezav. "V bližini koprskega pristanišča so se v zadnjih letih razvile skladiščne kapacitete, ki lahko pomenijo konkurenco predvsem v segmentu nakladanja in razkladanja kontejnerjev," pojasnjujejo v Kopru. 

Gradnja drugega železniškega tira Divača‒Koper bo prispevala k povečanju zmogljivosti in zanesljivosti železniške povezave s pristaniščem, vendar bo v celoti lahko izkoriščena šele ob hkratni nadgradnji železniškega križišča pred Luko Koper. "Delež tovora, ki zapušča pristanišče po cestah, se od leta 2018 povečuje," dodajajo.

Prometa v Reki za skoraj deset odstotkov manj 

Skupina Luka Rijeka je v prvih šestih mesecih leta utrpela devetodstotni upad prometa v primerjavi z lanskim letom. V omenjenem obdobju so pretovorili 3.068.122 ton tovora. Pretovor generalnega tovora je bil na ravni lanskega leta (359.920 ton), zabojniški promet pa je upadel za sedem odstotkov. Največji upad – skoraj za petino – je bil pri razsutem tovoru. 

V prvi polovici leta so imeli 20 milijonov evrov prihodkov, kar je 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ob tem so se močno povečali tudi odhodki, in sicer za skoraj četrtino. Dobiček je tako dosegel 4,3 milijona evrov in je upadel za pet odstotkov. Zmanjšala se je tudi marža EBITDA, in sicer z lanskih 26,5 na 22,8 odstotka. 

Miljenko Klepac/HINA

 

Od junija lani nova redna železniška storitev Metransa povezuje pristanišče Reka prek zabojniškega terminala Adriatic Gate (AGCT) z Budimpešto na Madžarskem. Hkrati je skupina Maersk, eden največjih logistov na svetu, odprla svoje prvo skladišče na Hrvaškem, ki je manj kot 20 kilometrov oddaljeno od pristanišča, s čimer je izboljšala logistično ponudbo na hrvaškem trgu. 

Benetkam pomemben pretovor žitaric 

Beneško pristanišče je ob polletju poročalo o skupnem pretovoru 12,34 milijona ton, kar je 4,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Na manjši pretovor so po njihovih besedah vplivali gospodarski in finančni dejavniki, predvsem stagnacija industrijske proizvodnje in manj ugodni pogoji najemanja posojil. 

V ospredje pa postavljajo rast tovora, ki ga prepeljejo po železnici, saj se je število vlakov v prvi polovici leta povečalo za 4,1 odstotka, na 2.423. Podatek je še toliko bolj zanimiv, če upoštevamo, da so prvo četrtletje 2023 še naprej zaznamovale težave, povezane z ukrajinsko krizo in rastjo stroškov energije. Zgolj v drugem četrtletju se je število vlakov povečalo za 14,8 odstotka. 

Med posameznimi kategorijami se je najbolj povečal pretovor žita, in sicer za 150 odstotkov, kar potrjuje lanski trend, ko je bilo beneško pristanišče med prvimi za sprejem ukrajinskih ladij. Na drugi strani se je tekoči tovor zmanjšal za več kot petino. 

Železnica potisnila Trst naprej 

Tržaška luka je v prvi polovici leta pretovorila 365.919 TEU, kar je za 3,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, ko je dosegla 378.112 TEU. "Manjše številke odražajo krčenje svetovne potrošnje," so zapisali v Trstu. Pretovor zabojnikov je občutno upadel v drugem četrtletju, saj so jih v prvem četrtletju pretovorili 185.921, kar je bilo za 3,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. 

Tudi v Trstu pa so ponosni na povečanje pretovora z vlaki, ki se je glede na enako obdobje lani povečal za 13,6 odstotka. "Rezultat je odraz novih neposrednih storitev v Avstrijo in iz nje," so zapisali.  

Članek uredila Edita Vlahović Žuvela.   

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar