Še eno področje, na katerem Slovenija ostaja pod evropskim povprečjem

E-trgovina v Evropi doživlja močno rast. Po raziskavi svetovalne hiše Forrester naj bi spletna prodaja do leta 2029 presegla 565 milijard evrov, v primerjavi s 389 milijardami v letu 2024. Sektor e-trgovine bo predstavljal skoraj 21 odstotkov celotne maloprodaje v Evropi.

Močna ekspanzija je prisotna tudi v državah regije Adria, kjer več kot polovica naročil pogosto prihaja prek pametnih telefonov. Poleg personalizirane nakupne izkušnje, ki ostaja imperativ trgovcev, bosta v prihodnjem obdobju največji izziv in priložnost logistika: hitra in brezplačna dostava, prilagodljive možnosti prevzema in vračila blaga ter varnost spletnih nakupov. Vse to pospešeno postaja standard, ki ga kupci zahtevajo.

E-trgovina v regiji Zahodnega Balkana hitro raste, vendar obstajajo razlike v razvoju: Hrvaška in Slovenija vodita po tehnološki sofisticiranosti in varnosti, medtem ko Srbija, BiH ter Severna Makedonija še vedno delajo na krepitvi infrastrukture in zaupanja kupcev v spletno nakupovanje.

Slovenija: rast se upočasnjuje, konkurenca raste

E-trgovina je v Sloveniji v zadnjih letih, zlasti po pandemiji kovida, doživela močno rast, na ta način kupuje približno tri četrtine Slovencev. Število podjetij, ki prodajajo preko spleta, se povečuje, pri čemer se slovenski e-trgovci soočajo z močno konkurenco tako domačih kot tujih, predvsem kitajskih in tudi drugih spletnih trgovin, preko katerih del slovenske spletne porabe odteka v tujino. Poraba pri tujih trgovcih se približuje porabi v domačih spletnih trgovinah. Najbolj priljubljene kategorije za spletno nakupovanje v Sloveniji običajno vključujejo oblačila in obutev, elektroniko, izdelke za dom, kozmetiko in tudi drugo.

Kot je v oddaji Start na televiziji Bloomberg Adrio povedal Mark Kralj, direktor največjega slovenskega spletnega trgovca Mimovrste in tudi hrvaškega spletnega trgovca Mall.hr, v Sloveniji beležijo "stabilno, med pet- in osemodstotno letno rast poslovanja". To je malenkost počasneje od rasti na tujih trgih, a je tudi posledica dejstva, da je slovenski trg relativno zasičen. Rastejo pa tudi stroški dela; da zadržijo kadre, veliko vlagajo v zaposlene, predvsem z izobraževanji.

V e-trgovini prodajajo predvsem večja slovenska podjetja, pravi Kralj, manjša so prisotna v manjši meri, zato je tu še prostor za rast. Pri kitajskih trgovcih slovenske in evropske "motijo predvsem nepoštene prakse", a se proti njihovi konkurenci borijo predvsem z lokalnimi garancijami, enostavnimi vračili, pa tudi z drugačno, bolj kakovostno ponudbo.

Hrvaška: priložnost in tveganje umetne inteligence

E-trgovina na Hrvaškem doživlja močno rast, a z novimi priložnostmi prihajajo tudi nova tveganja. Medtem ko se trgovci prilagajajo vse bolj sofisticiranim potrebam kupcev, izstopata dva ključna pojava: neustavljiv prodor umetne inteligence (AI), ki postaja nujno orodje za preživetje na trgu, ter vse naprednejše spletne prevare, ki isto tehnologijo uporabljajo za krajo podatkov. O ključnih trendih je za Bloomberg Adria TV govoril Marcel Majsan, predsednik združenja eCommerce Hrvatska, ki opozarja trgovce in kupce na izzive digitalne dobe.

Če obstaja en trend, ki danes definira e-trgovino, je to umetna inteligenca, poudarja Majsan. Kar je bilo donedavna rezervirano le za tehnološke velikane, kot je Amazon, je danes dostopno tudi malim in srednje velikim trgovcem, njegova uporaba pa postaja ključna za konkurenčnost. "Umetna inteligenca pomaga trgovcem pri pisanju opisov izdelkov, oblikovanju cen, podpori uporabnikom, pa tudi pri eni ključni stvari – personalizaciji ponudbe," pravi Majsan. Prav personalizacija – sposobnost spletne trgovine, da kupcu ponudi točno tisto, kar išče, ob pravem času in na pravem kanalu – je postala največja konkurenčna prednost.

A isti pripomočki omogočajo tudi zlorabe. "S pomočjo umetne inteligence lahko tudi otrok ustvari lažno spletno trgovino in vam ukrade podatke," opozarja Majsan ter dodaja, da je izobraževanje potrošnikov ključno. Njegov nasvet: pred vsakim nakupom preveriti podatke o podjetju, ocene in prisotnost blagovne znamke na družbenih omrežjih.

Srbija: pet marketplaceov v petih letih

Trg e-trgovine v Srbiji se je v zadnjih petih letih močno spremenil, pandemija pa je dodatno pospešila tranzicijo, je za Bloomberg Adria dejal Ivan Tanasković, izvršni direktor Ecommerce Asocijacije Srbije. "Pred petimi leti v Srbiji ni bilo niti enega marketplacea, danes pa jih je pet," poudarja. Dodaja, da je Temu, kot prvi veliki globalni igralec, prebil ovire na trgu in dodatno pospešil sprejemanje kartičnih plačil.

 

Raziskava Ecommerce Asocijacije, izvedena na 3.500 anketirancih, je pokazala, da bi 81 odstotkov potrošnikov uporabljalo nove oblike plačil, če bi bile na voljo. "Eden od treh glavnih razlogov za opustitev nakupa je pomanjkanje možnosti plačila – več kot jih imate, večja je konverzija," pravi Tanasković.

Nove možnosti, kot je buy now, pay later (kupi danes, plačaj kasneje), bi se lahko pojavile po 1. januarju 2026, ko začne veljati sprememba Zakona o bankah in uvedba odprtega bančništva. Tanasković trdi, da je "Srbija vodilna država Zahodnega Balkana v razvoju e-trgovine in logistike". Po podatkih statističnega urada 14 odstotkov prebivalcev, ki prej še nikoli niso kupovali prek spleta, to začelo početi v zadnjih treh letih – kar je največja rast v zadnjem desetletju.

A izzivi ostajajo, zlasti na mednarodnih trgih. Le 11,6 odstotka srbskih e-trgovcev svoje izdelke izvozi. Ključni težavi sta visoki stroški dostave in pomanjkanje informacij, zato Tanasković poudarja, da je potrebna močnejša sodelovanja tržnih akterjev in boljša organizacija gospodarstva.

BiH: neizkoriščen potencial

Trg e-trgovine v BiH v zadnjih letih hitro raste, a se še vedno sooča s številnimi izzivi – od omejene logistike in digitalne pismenosti do zaupanja kupcev v varnost spletnih transakcij. Medtem ko globalni trendi vse bolj poudarjajo mobilne nakupe in integracijo z družbenimi omrežji, domače platforme šele poskušajo ujeti priključek.

"Največji izziv ostaja logistika – medtem ko v regiji vidimo hitro in učinkovito dostavo, je v BiH ta še vedno počasna in nezanesljiva, kar neposredno vpliva na uporabniško izkušnjo. Poleg tega potrošniki še vedno oklevajo pri kartičnih plačilih in raje izbirajo plačilo po povzetju," poudarja sogovornik Bloomberg Adrie Semir Spahović, direktor Korpe. Dodaja, da se bo trg razvijal šele z izboljšanjem digitalne pismenosti, vlaganji v nove logistične modele ter povečano zaščito in pravicami potrošnikov. "Šele takrat lahko govorimo o e-trgovini kot resnem motorju rasti v BiH."

Severna Makedonija: rast pod povprečjem EU

Spletno nakupovanje v Severni Makedoniji je vse bolj razširjeno in je lani doseglo 63 odstotkov uporabnikov interneta. To je več kot v BiH (50 odstotkov), a manj kot v Srbiji (65 odstotkov), na Hrvaškem (70 odstotkov) in v Sloveniji (72 odstotkov).

"Vendar pa regija še vedno zaostaja za evropskim povprečjem 77 odstotkov, kar kaže na velik neizkoriščen potencial in izzive, ki so pred nami, da bi dosegli polno konvergenco s trgi EU," pravi Nina Angelovska Stankov, predsednica Združenja za elektronsko trgovino Severne Makedonije in Balkanske zveze za elektronsko trgovino.

Po njenih besedah se največ nakupov nanaša na oblačila, obutev in modne dodatke, medtem ko večina kupcev še vedno daje prednost plačilu z gotovino ob prevzemu.