.webp){kind=icon}
Pri primerjavah podatkov o tovornem prometu severnojadranskih pristanišč Reka, Koper in Trst se pogosto izkaže, da reška luka v tem pogledu zaostaja za sosedami.
A po malem se to spreminja. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko imeli namreč čez deset let, natančneje leta 2035, zabojniški terminal na Reki z dvakrat večjo letno zmogljivostjo kot Koper in Trst skupaj.
Po objavljenem razpisu za izdelavo dokumentacije za novi most na Krk, ki bo imel tako cestno kot železniško komponento, njegova gradnja pa se napoveduje za konec desetletja, se odpira tudi pot za tamkajšnji zabojniški terminal. Predvidena letna zmogljivost krškega terminala je 3,2 milijona kontejnerskih enot (TEU*), kar po zmogljivostih Reko postavlja na vodilno mesto med pristanišči severnega Jadrana.
Preberi še
Koper, Reka, Trst ali Benetke – katero pristanišče raste in zakaj?
Kako so se severnojadranska pristanišča odrezala v prvi polovici leta?
17.10.2023
Primerjava jadranskih luk: Koprska tudi po drugi polovici leta ostala izjema
Kako bo na poslovanje jadranskih luk letos vplivala rdečemorska kriza?
08.04.2024
Kot je za hrvaški portal Bloomberg Adria pojasnil direktor reške pristaniške uprave Denis Vukorepa, je v pripravi vloga za kritje stroškov izdelave projektne študije iz sredstev Evropske unije, ki presegajo 10 milijonov evrov.
"Projekt je zdaj v fazi intenzivnega dela. Preostala severnojadranska pristanišča nimajo v načrtih tako pomembnega koraka naprej na področju povečanja zabojniških zmogljivosti. Te moramo nenehno povečevati, da zajamemo ne le trge srednje in jugovzhodne Evrope, ampak tudi del zahodnoevropske celine," pravi Vukorepa.
Spomnimo: s projektom Rijeka Gateway, ki je v teku in ima načrtovano zmogljivost skoraj 1,1 milijona TEU, bi zmogljivost reškega pristanišča dosegla 1,7 milijona TEU.
Prva razvojna faza projekta Rijeka Gateway, kjer imata skupini Mærsk in ENNA Naturalis prek svojih podjetij skupno koncesijo za 50 let, naj bi bila končana junija prihodnje leto. V tej prvi fazi bi bil letni promet zabojniškega terminala 650 tisoč TEU, celotna naložba pa je vredna skoraj 400 milijonov evrov.
Zabojniški terminal Krk je investicijsko še toliko večji zalogaj, ker se meri v milijardah evrov, zaradi česar bi bila tudi koncesija razpotegnjena na 99 let, pričakuje Vukorepa.
Kot je za hrvaški portal Bloomberg Adria pojasnil direktor Reške pristaniške uprave Denis Vukorepa, je v pripravi vloga za kritje stroškov izdelave projektne študije iz sredstev Evropske unije, ki presegajo 10 milijonov evrov.
"Črpali bomo denar iz evropskih skladov in potem iskali koncesionarja, ki bo zgradil terminal. Glede na obseg investicije bi lahko bila po mojem mnenju koncesija za 99 let. Gre za obsežno naložbo, pogovarjamo se o več milijardah evrov, zdaj pa imamo jasno začrtan razvoj projekta. Vsekakor obstajajo interesenti za tovrstne naložbe, mi pa smo se že izkazali pri podobnih koncesijah na severnem Jadranu," poudarja Vukorepa.
Miljenko Klepac/HINA
Podjetje ICTSI, ustanovljeno leta 1987 na Filipinih, ima do leta 2041 30-letno koncesijo za zabojniški terminal Brajdica z letno zmogljivostjo 600 tisoč TEU.
Cilj velike infrastrukturne naložbe podjetja Hrvaške železnice je uresničiti nižinsko železnico med Reko in Zagrebom, kar prav tako daje novo dimenzijo ambicijam reškega pristanišča po dolgoročnem povečanju zmogljivosti na skoraj pet milijonov TEU v primerjavi z letno zmogljivostjo okoli 2,5 milijona TEU, kolikor bi imela Trst in Koper skupaj.
Prevedel Aleš Kovačič
