"Vrh, ki so ga pristanišča dosegla lani, je v prihodnosti nevzdržen," ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria v novi analizi, v kateri so preučili poslovanje treh pristanišč v regiji: Luka Koper, Luka Ploče in Luka Reka. Analitiki pričakujejo znižanje dobičkonosnosti, predvsem zaradi nižjih cen in na drugi strani višjih stroškov. "Regionalna pristanišča imajo dovolj potenciala za nadaljnjo rast prihodkov, čeprav bodo ti rasli počasneje kot v lani," so zapisali v poročilu.
Celotno poročilo lahko preberete TUKAJ.
Ladjarska industrija je v zadnjih dveh letih doživela razcvet. Globalni ladijski indeks Freightos (merilo zdravja industrije, ki sledi podatkom 40 akterjev) je dosegel vrh v letih 2021 in 2022. Tudi indeks suhega razsutega tovora (sledi stroškom prevoza suhega tovora v razsutem stanju po 23 pomorskih poteh) je zrasel do rekordnih vrednosti v omenjenem obdobju. Kupci so bili namreč pripravljeni plačati več za varne in hitre dobave, da bi zadovoljili povpraševanje potrošnikov.
Preberi še
Luka Koper s pravnimi sredstvi od nekdanjih nadzornikov terja milijone
Nekdanji nadzorniki morajo zaradi preplačanega posla Luki Koper vrniti 16 milijonov evrov.
17.10.2023
Koper, Reka, Trst ali Benetke – katero pristanišče raste in zakaj?
Kako so se severnojadranska pristanišča odrezala v prvi polovici leta?
17.10.2023
Jadranska pristanišča investirajo, velesile pa se znanje prerivajo
Reška luka z večjo investicijo na Krku; Hrvaška vlada ovira češki prevzem pristanišča
30.05.2023
Pomorski prevoz je veliko bolj dostopen kot katerakoli druga vrsta prevoza, zato potrošniki niso cenovno občutljivi in
sprejemajo povišanje stroškov pošiljanja. Trenutno se okoli 90 odstotkov vsega tovora in surovin prepelje s čezoceanskimi ladjami.
Plima se zdaj obrača v oseko tako za pošiljatelje kot za potrošnike, indeksi pa so že upadli z najvišjih vrednosti. "Čeprav želijo ladjarji ohranili visoke cene in se celo zatekajo k znižanju zmogljivosti, pa realnost nižjih cen neizogibno prihaja," menijo analitiki.
Čeprav je ladijski promet lani šel skozi fazo močne rasti, je plačal svojo ceno. Povprečni dnevni obratovalni stroški na ladjo so se leta 2022 povečali za 47 odstotkov, povprečna cena goriva na dostavljeno tono pa za 55 odstotkov, kar je zadalo precejšen udarec dobičkonosnosti. Prav tako so se lani podražile vse vrste plovil. Na srečo ladjarjev so te stroške uspeli prenesti na potrošnika.
Regijsko tekmovanje
Odlično leto je tudi za regionalnimi pristanišči. Lani so dosegli močno rast prihodkov, v povprečju so zrasli za 47 odstotkov. "Povečan promet je bil glavno gonilo rasti, pa tudi višji stroški pristaniških storitev, kot sta pretovor in skladiščenje. Prihodki so bili tako v glavnem ustvarjeni s storitvami (v povprečju približno 95 odstotkov) in tudi prek dolgoročnih pogodb, po katerih je pristanišče v bistvu najemodajalec za koncesionarje," pojasnjujejo analitiki.
Ob tem so poudarili, da so jadranska pristanišča imela posredno korist od rusko-ukrajinskega konflikta, saj so se ladje zaradi blokad v črnomorskih pristaniščih preusmerile v druga pristanišča. "Regionalna pristanišča niso prezadolžena in se jim za naložbe ni treba zatekati k zunanjemu viru financiranja," so zapisali analitiki.
Pristanišča so uspela povečati dobičkonosnost – povprečje EBITDA marž se je lani povečalo za 10,8 odstotne točke, povprečni EBIT pa se je povečal za 13,9 odstotne točke. V Luki Ploče je rast dobička posledica širitve pristanišča in vrst tovora. Kljub zelo robustni rasti dobička je dobičkonosnost, odražena v EBITDA marži, precej pod povprečjem v regiji, saj luka okreva po ustvarjeni izgubi v letu 2020.
Luka Koper je največje pristanišče v regiji Adria glede zmogljivosti in pretovora kontejnerjev. Lani se je prodaja povečala za več kot tretjino predvsem zaradi rasti cen storitev, večjega prometa in skladiščnin. Tudi reška luka je po padcu prodaje v letu 2021 lani uspela povečati prodajo za skoraj 49 odstotkov. Močno se je povišala tudi EBITDA, in sicer za 21,3 odstotne točke, kar je največji porast v analizirani skupini
"Za rast je nujno nenehno povečevanje zmogljivosti, dograjevanje terminalov in povezovanje s kopensko infrastrukturo," menijo analitiki.
Napovedi za prihodnost
Pristanišča v regiji Adria imajo ugoden geografski položaj glede na srednjo, vzhodno in zahodno Evropo, poudarjajo naši analitiki."To je dobro s perspektive novih koncesionarjev in investicij v prihodnje. Prav tako mora biti razvoj nove infrastrukture za pristanišča kontinuiran, da preprečimo ozka grla in spodbudimo prihodnjo rast," so zapisali analitiki.
Še več, postopna normalizacija dobavnih verig bi morala iti z roko v roki z organsko rastjo pristanišč, pri čemer bi bil tok blaga tesneje povezan z dejansko proizvodnjo in potrošnjo. Analitiki opažajo, da vstopajo regionalna pristanišča v dolge naložbene cikle, pri čemer bi lahko bila dostopnost kapitala velika ovira, saj se monetarno zaostrovanje nadaljuje.
"Občasne motnje v dobavni verigi so neizogibne, vendar so se pritiski znatno zmanjšali glede na ravni iz lanskega leta. Tudi kitajska industrijska proizvodnja kovinskih zabojnikov, ki se pogosto obravnava kot smerokaz za prihodnjo dejavnost pomorske industrije, se je stabilizirala po vrhuncu v preteklih dveh letih," pravijo analitiki.
Čeprav gre za uveljavljeno in zrelo panogo, potenciala za razvoj ne manjka. Avtomatizirani terminali so ena od novosti, ki bi lahko prinesle velike spremembe v obliki znižanja stroškov in reševanja logističnih težav, navajajo v poročilu.