Banke zapirajo vrata: digitalizacija prepolovila slovensko bančno mrežo

NLB pospešeno zmanjšuje fizično prisotnost po državi. Največja slovenska banka, ki ima v lasti obsežen portfelj nepremičnin po vsej državi, trenutno oddaja oziroma prodaja okoli 30 poslovnih prostorov in stavb, kjer so bile nekoč njene poslovalnice. Med njimi so tudi skoraj tisoč kvadratnih metrov veliki prostori na Linhartovi v Ljubljani, kjer je bila še nedavno bančna poslovalnica. Na trgu so tudi celotne stavbe – med drugim nekdanja NLB poslovna stavba na Trgu revolucije v Trbovljah, večja stavba v Novem mestu (približno 4.500 kvadratnih metrov) in objekt NLB na Glavnem trgu v Kamniku.

Iz pojasnil banke je bilo že večkrat razvidno, da spremembe izhajajo iz dolgoročne strategije digitalizacije in prehoda na sodobne oblike dela. ''V NLB smo si že pred epidemijo prizadevali, da bi zaposlenim omogočili delo od doma – tistim, ki so to želeli in jim je narava dela to omogočala,'' so za Bloomberg Adria pred kratkim povedali v banki.

NLB, ki želi do leta 2030 postati vodilna finančna institucija v Jugovzhodni Evropi, v strategiji izpostavlja digitalizacijo, za kar bodo namenili od 170 do 200 milijonov evrov. Cilj je skoraj podvojiti prihodke (z 1,1 na 2 milijardi evrov) in dobiček (s 500 milijonov na milijardo evrov).

Predsednik uprave Blaž Brodnjak razkriva, da bo preobrazba vplivala tudi na kadrovsko sliko. ''NLB je imela leta 2010 4.200 zaposlenih, do konca leta 2030 pa jih ne bo veliko več kot 1.800 – in še od teh jih bo večina delala od doma,'' je v odzivu na naš članek o ikonični stolpnici NLB pred kratkim zapisal na omrežju LinkedIn.

Hkrati banka seli svoje centralne oddelke iz znamenite poslovne stavbe na Trgu republike v nove prostore na Šmartinski cesti, kjer nastaja energetsko učinkovit kompleks, namenjen centralizaciji bančnih služb. ''Selitev bo omogočila delovanje v sodobnih, zaposlenim in obiskovalcem prijaznih prostorih ter v energetsko varčnem okolju,'' poudarjajo v NLB.

Več klikov, manj obiska: prihodnost bančništva je hibridna

Čeprav se slovenske banke zavedajo hitro spreminjajočih se pričakovanj komitentov in vse bolj stavijo na digitalne storitve, očitno nerade razkrivajo podrobnosti o zapiranju svojih poslovalnic. Na vprašanja Bloomberg Adrie o tem, koliko enot so zaprle v zadnjih letih, ni odgovorila nobena izmed večjih bank. Vse pa poudarjajo, da svojo poslovno mrežo redno 'optimizirajo in nadgrajujejo' v skladu s trendi digitalizacije in spremembami v vedenju potrošnikov.

UniCredit Banka Slovenija

Tudi v banki UniCredit Slovenija se prilagajajo digitalnim navadam potrošnikov. ''Že vrsto let zagotavljamo sodobne alternativne kanale, ki omogočajo preprosto, hitro in varno opravljanje vsakodnevnih bančnih storitev – kjerkoli in kadarkoli, brez obiska poslovalnice.''

Ob pospešeni digitalizaciji banka UniCredit redno nadgrajuje svojo poslovno mrežo, pri čemer se vse bolj osredotoča na predstavitev različnih možnosti pri nepremičninskem financiranju ter plemenitenju osebnih financ. ''Po vsej Sloveniji smo strankam na voljo v 12 poslovalnicah, v zadnjem letu pa smo v središču Ljubljane in Kranju odprli sodobni, t. i. flagship poslovalnici z naprednimi digitalnimi rešitvami.''

V sklopu digitalne preobrazbe so dodatno vzpostavili dve specializirani enoti, in sicer virtualno enoto ter osebno bančništvo, s čimer razvijajo hibridni model bančništva. Ta združuje digitalno učinkovitost s pristnim osebnim pristopom, ki omogoča možnost videosvetovanja in oddaljenega podpisovanja večine dokumentacije.

Addiko Bank

V Addiko banki pojasnjujejo, da so v zadnjih petih letih poslovno mrežo aktivno prilagajali potrebam strank in trendom digitalizacije. ''Namesto zapiranja poslovalnic smo se osredotočili na njihovo prenovo, selitve na bolj dostopne lokacije ter preoblikovanje v sodobne formate, ki strankam omogočajo, da številne bančne storitve opravijo tudi samostojno, predvsem pa hitro in učinkovito,'' pravijo. ''Tudi v prihodnje ne načrtujemo zapiranja poslovalnic, temveč bomo še naprej izvajali optimizacijo mreže v smeri večje dostopnosti, digitalne podpore in izboljšane uporabniške izkušnje.''

Od OTP banke do Gorenjske banke V OTP banki, kjer so strankam na voljo z več kot 900 bančnimi točkami in več kot 400 bankomati (gre za drugo največjo banko v Sloveniji), pojasnjujejo, da poslovno mrežo optimizirajo skladno s svojo poslovno strategijo in ciljem zagotavljanja dolgoročne učinkovitosti. ''V OTP banki sledimo sodobnim bančnim trendom, kar pomeni, da imamo v ponudbi različne storitve in produkte, ki omogočajo preprosto poslovanje na daljavo (spletna in mobilna banka, kontaktni center, kartice itd.), zato je potreba po obisku poslovalnice vedno bolj redka,'' sporočajo. V teh dneh je OTP banka sicer odprla prenovljeno poslovalnico v Laškem, ki je zasnovana po sodobnih ESG-smernicah, kar je, kot pravijo, korak naprej k bolj digitalni in trajnostni uporabniški izkušnji. ''V Gorenjski banki v središče svojega delovanja postavljamo digitalne inovacije, napredne storitve in popolno osredotočenost na uporabnika,'' so zapisali v nedavnem sporočilu za javnost. Dodajajo, da je v ospredju njihovega poslovnega modela poslovalnic osebno svetovanje pri zahtevnejših finančnih odločitvah, medtem ko lahko stranke enostavnejše storitve opravijo samostojno in digitalno. Sporočili so tudi, da je bila njihova prenovljena poslovalnica v Škofji Loki nominirana za prestižno evropsko nagrado za sodobno arhitekturo (European Union Prize for Contemporary Architecture), ki prepoznava in promovira najboljše arhitekturne dosežke v Evropi.

Slovenska bančna mreža se je v dobrih desetih letih prepolovila

Banke o tem sicer ne govorijo, a njihova fizična prisotnost se vztrajno krči. Podatki Banke Slovenije kažejo, da se število bančnih poslovalnic v državi že desetletje vztrajno zmanjšuje – leta 2013 jih je bilo 678, lani pa zgolj še 337. Zmanjšuje se tudi število zaposlenih v poslovnih bankah. Leta 2014 je bilo teh še 10.331, deset let zatem pa 7.902, je razvidno iz podatkov Banke Slovenije.

Po Evropi izginilo že več kot 80 tisoč poslovalnic

Zapiranje bančnih poslovalnic postaja globalni trend, ki zaznamuje tako Evropo kot ZDA. Digitalizacija, zmanjševanje stroškov in spremenjene navade komitentov vse bolj potiskajo banke k omejevanju fizične prisotnosti.

Glede na podatke Evropske centralne banke (ECB) je število bančnih poslovalnic v evroobmočju od svojega vrhunca (okoli 186 tisoč) leta 2008 padlo na približno 106 tisoč leta 2023. To pomeni več kot 40-odstotno zmanjšanje v 15 letih. ECB je v sporočilu za javnost lani sporočila, da se je število poslovalnic v državah članicah EU v letu 2023 v povprečju zmanjšalo za 3,09 odstotka.

Podoben trend je zaznati v ZDA, kjer se zapiranja poslovalnic nadaljujejo tudi po pandemiji. Po podatkih agencije Federal Deposit Insurance Corporation (FDIC) se je med junijem 2022 in junijem 2023 število poslovalnic zmanjšalo za približno 1,7 odstotka na letni ravni.

Najnovejši podatki kažejo, da se trend celo pospešuje – po poročanju S&P Global Market Intelligencea je bilo v prvem četrtletju 2025 zabeleženih 148 zaprtij, kar je izrazit skok glede na le 21 zaprtij v zadnjem četrtletju leta 2024.