Če so se lani pristanišča v severnojadranskem grozdu utapljala v tovoru zaradi preusmeritve blagovnih tokov iz severnih pristanišč, so se letos razmere nekoliko umirile. Kljub temu je Luki Koper v prvem polletju kot edinemu jadranskemu pristanišču, pa tudi enemu redkih med evropskimi, uspelo povečati ladijski pretovor kontejnerjev glede na lani. Čeprav Luki s severa in juga preti vse ostrejša konkurenca pristanišč v Reki, Trstu in Benetkah, pa za zdaj ohranja primat po številu pretovorjenih kontejnerjev.
Velika večina evropskih pristanišč (podatki za nekatera pristanišča niso na voljo) je namreč v prvi polovici leta imela upad v ladijskem pretovoru. Denimo v nizozemskem pristanišču Rotterdam, ki velja za največjo evropsko luko, je bil obseg skupnega pretovora v prvem polletju za 5,5 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. Zmanjšal se je predvsem pretovor premoga, kontejnerjev in drugega suhega razsutega tovora.
Prav tako se je v prvih šestih mesecih leta zmanjšal skupni pretovor v pristanišču Antwerpen-Bruges, in sicer je znašal 139 milijonov ton, kar je 5,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Kot so navedli, so svetovne gospodarske razmere razlog za upad povpraševanja po kontejnerskem prometu.
Preberi še
Jadranska pristanišča nevralgične točke hladne vojne med ZDA in Kitajsko?
ZDA leta 2021 pritisnile na Zagreb, da prepreči prihod kitajskih družb v reško luko
01.06.2023
Jadranska pristanišča investirajo, velesile pa se znanje prerivajo
Reška luka z večjo investicijo na Krku; Hrvaška vlada ovira češki prevzem pristanišča
30.05.2023
Luka Koper v prvem polletju nad načrti, vendar z upadom dobička
Luka Koper je eno redkih evropskih pristanišč, ki je v prvem polletju imelo rast kontejnerskega pretovora.
24.08.2023
"Pristanišča so ob objavah rezultatov navedla podobne razloge, in sicer je ladijski pretovor manjši predvsem zaradi upada industrijske proizvodnje, zmanjšanega uvoza iz Azije, vplivov rusko-ukrajinskega konflikta ter upada potrošniške porabe zaradi negotovosti in inflacije," so za Bloomberg Adria ocenili v Luki Koper.
Kot so sicer poudarili v poročilu, razmere v logistiki na globalni ravni ostajajo precej kompleksne. "Prihodi kontejnerskih ladij, tako na direktnih povezavah z Daljnim vzhodom, kakor tudi s pristanišči v Sredozemlju, so še vedno netočni, kontejnerske voznine so padle na raven pred izbruhom covida. Pristanišča v Evropi se soočajo predvsem z veliko zasičenostjo terminalov za pretovor avtomobilov," so navedli.
Manjša zasedenost terminala in porast pretovora avtomobilov
Kljub nerednim prihodom ladij se je izboljšala in pospešila odprema kontejnerjev iz terminala, s čimer je bil kontejnerski terminal manj zaseden kot v preteklem letu. V obdobju januar–junij 2023 je bil ladijski pretovor kontejnerjev za pet odstotkov večji kot v enakem obdobju lani in je znašal 554.949 kontejnerskih enot (TEU).
Marca so na kontejnerskem terminalu s 105.744 pretovorjenimi TEU dosegli absolutni mesečni rekord ladijskega mesečnega pretovora kontejnerjev in tako prvič presegli mejo 100 tisoč TEU.
Ladijski pretovor avtomobilov (v kosih) je bil v prvem polletju leta 2023 za 23 odstotkov večji kot v enakem obdobju preteklega leta. "Luka Koper beleži večji pretovor tako v izvozu, predvsem za Bližnji in Daljni vzhod, kot tudi v uvozu, kjer se znatno povečuje delež električnih vozil, povečini kitajskih," so zapisali.
Podoben trend so zaznali tudi v drugih evropskih pristaniščih, razlog pa tiči v večji prodaji novih avtomobilov v EU v prvem polletju 2023 – vse večji je delež kitajskih znamk. "Na večje količine pretovora vozil so vplivala tudi zaostala naročila kupcev, ki so jih izvedli šele v preteklih mesecih," so dodatno pojasnili v Luki Koper. Lani so za širjenja zmogljivosti začeli graditi nove skladiščne prostore za avtomobile za 3.500 vozil, ki naj bi začeli obratovati do oktobra 2023.
Tveganja: lastništvo terminalov in železniške povezave
V Kopru se zavedajo visoko konkurenčnega okolja, zato so v poročilu navedli tudi glavna tveganja, s katerimi se spopadajo. "Prihaja do vstopa ladjarjev in logistov v lastništvo terminalov bližnjih pristanišč, s čimer lahko pride do preusmeritve dela pretovora," so med drugim navedli v poročilu.
Naj omenimo nekatere: v začetku leta 2021 je Hafen und Logistik končal nakup 50,01-odstotnega deleža družbe Piattaforma Logistica Trieste v pristanišču Trst. Dejavnost pretovora v segmentu generalnih tovorov, RORO in kontejnerjev bo izvajala družba HHLA Italy. Prav tako je upravni odbor luške uprave Reka odločil, da bo naslednjih 50 let koncesionar kontejnerskega terminala APM Terminals/Enna Logic, ki je v lasti ladjarja A.P. Moller – Maersk.
Sosednja pristanišča poleg tega veliko pozornosti namenjajo krepitvi konkurenčnosti na področju železniških povezav. "V bližini Luke Koper so se v zadnjih letih razvile skladiščne kapacitete, kar lahko za nas pomeni konkurenco, predvsem v segmentu polnjenja in praznjenja kontejnerjev," pojasnjujejo v Kopru.
Gradnja drugega železniškega tira Divača–Koper bo prispevala k povečanju zmogljivosti in zanesljivosti železniške povezave do pristanišča, ki pa jo bodo lahko v celoti izkoriščali le ob sočasni nadgradnji železniškega vozlišča pred Luko Koper. "Delež pretovora, ki se odpremi iz pristanišča po cesti, se od leta 2018 povečuje," dodajajo. Kljub temu v Kopru ohranjajo primat najboljšega pristanišča po številu pretovorjenih kontejnerjev med jadranskimi lukami.
Benetke z velikim porastom pretovora razsutega blaga
Beneško pristanišče je ob polletju poročalo o skupnem pretovoru 12,34 milijona ton, kar je 4,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Na manjši pretovor so po njihovih besedah vplivali gospodarski in finančni dejavniki, predvsem stagnacija industrijske proizvodnje in manj ugodni pogoji najemanja posojil.
V ospredje pa postavljajo rast tovora, ki ga prepeljejo po železniški infrastrukturi, saj je število vlakov v prvi polovici leta zraslo za 4,1 odstotka, na 2.423. Podatek je še toliko bolj zanimiv, če upoštevamo, da so prvo četrtletje 2023 še naprej zaznamovale težave, povezane z ukrajinsko krizo in rastjo stroškov energije. Zgolj v drugem četrtletju se je število vlakov povečalo za 14,8 odstotka.
Med posameznimi kategorijami je najbolj porasel pretovor žita, in sicer za 150 odstotkov, kar potrjuje lanski trend, ko je bilo beneško pristanišče med prvimi za sprejem ukrajinskih ladij. Na drugi strani se je tekoči tovor zmanjšal za več kot petino.
Trst se lahko pohvali z rastjo pretovora po železnici
Tržaška luka je v prvi polovici leta pretovorila 365.919 TEU, kar je za 3,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, ko so pretovorili 378.112 TEU. "Manjše številke odražajo krčenje svetovne potrošnje," so zapisali v Trstu. Pretovor kontejnerjev je občutno upadel v drugem četrtletju, saj so v prvem četrtletju pretovorili 185.921 kontejnerjev, kar je bilo za 3,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Tudi v Trstu pa so ponosni na povečanje pretovora z vlaki, ki se je glede na enako obdobje lani povečalo za 13,6 odstotka. "Rezultat je odraz novih neposrednih storitev v Avstrijo in iz nje," so zapisali.
V Reki za skoraj desetino manjši promet glede na lansko prvo polletje
Skupina Luka Rijeka je v prvih šestih mesecih leta utrpela devetodstotni upad prometa v primerjavi z lanskim letom. V omenjenem obdobju so pretovorili 3.068.122 ton tovora. Pretovor generalnega tovora je bil na ravni lanskega leta, saj so pretovorili 359.920 ton, kontejnerski promet pa je upadel za sedem odstotkov. Največji upad – skoraj za petino – je bil pri razsutem tovoru.
V prvi polovici so imeli 20 milijonov evrov prihodkov, kar je16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ob tem so se močno povečali tudi odhodki, in sicer za skoraj četrtino. Dobiček je tako dosegel 4,3 milijona evrov in je upadel za pet odstotkov. Znižala se je tudi marža EBITDA, in sicer z lanskih 26,5 na 22,8 odstotka.
Od junija lani nova redna železniška storitev Metransa povezuje pristanišče Reka prek kontejnerskega terminala Adriatic Gate (AGCT) z Budimpešto na Madžarskem. Hkrati je eden največjih logistov na svetu, skupina Maersk, odprl svoje prvo skladišče na Hrvaškem, ki je manj kot 20 kilometrov oddaljen od pristanišča, s čimer so izboljšali logistično ponudbo na hrvaškem trgu.