Na krilih rasti potrošniških posojil banke še naprej kujejo dobičke

Pred prvim znižanjem obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) so se obrestni prihodki slovenskih bank letos medletno povečali za slabo četrtino. Skupaj so v prvih petih mesecih leta banke ustvarile 409,9 milijona evrov dobička po obdavčitvi oziroma 6,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.

Obresti so bankam do konca maja prinesle več kot 900 milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj 36 odstotkov več kot v prvih petih mesecih lanskega leta. Visoka je tudi donosnost kapitala pred obdavčitvijo (ROE), ki z 19,5-odstotka ostaja na ravni lanskega leta, je Banka Slovenije objavila v mesečni publikaciji.

Na drugi strani pa so letos visoki tudi operativni stroški, saj so do konca maja na letni ravni višji za skoraj petino. Prav tako so v prvih petih mesecih na letni ravni upadli neobrestni prihodki, in sicer za dobre štiri odstotke.

Še višja rast obsega potrošniških posojil

Rast posojil gospodinjstvom se letos še naprej krepi. Približno dve tretjini prirasta sta izhajali iz še vedno okrepljenega zadolževanja gospodinjstev v obliki potrošniških posojil, ki so se na medletni ravni povečala za 16 odstotkov. Obseg potrošniških posojil že od lanskega novembra raste po dvomestni stopnji.

"Visoka rast je bila poleg znižane meje kreditne sposobnosti in solidnega trošenja gospodinjstev tudi posledica večjega poslovnega interesa bank za tovrstno kreditiranje, saj obrestne mere za potrošniška posojila dosegajo ene izmed najvišjih ravni med vsemi posojilnimi posli," menijo na Uradu za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar).

Četrti mesec zapored se je okrepila tudi medletna rast stanovanjskih posojil, a je bila z 1,8-odstotno rastjo še vedno umirjena. To je sicer največja medletna rast obsega v enem letu. Skupna vrednost stanovanjskih posojil gospodinjstev je pri 8.250 milijonov evrov, medtem ko se vrednost potrošniških posojil približuje trem milijardam evrov.

Fiksne obrestne mere za nove posle stanovanjskih posojil maja v povprečju ostajajo okrog 3,6 odstotka, kar je primerljiva raven evropskim. Pri potrošniških posojilih za nove posle banke povprečno ponujajo fiksne obrestne mere v višini 6,5 odstotka, kar je najnižje po decembru 2022.

Nekoliko višje so še vedno spremenljive obrestne mere za nove posle, in sicer za stanovanjska posojila banke povprečno ponujajo 5,7 odstotka, medtem koso pri potrošniških s 6,3 odstotka nižje kot fiksne.

Še naprej počasi rastejo prihranki gospodinjstev

Medletna rast vlog nebančnih sektorjev se je maja še nekoliko upočasnila, in sicer z aprilskih 3,4 odstotka na 2,8 odstotka. Kljub temu ostaja visoka rast vlog nefinančnih družb, ki je prvič po lanskem novembru upadla pod 10 odstotkov. Na drugi strani se počasi znova krepi obseg vlog gospodinjstev, saj je bila maja medletna rast 2,6-odstotna.

Vezane vloge so se na medletni ravni povečale za nekoliko več kot tretjino, čeprav so ponujene obrestne mere slovenskih bank že upadle z vrha. Za kratkoročno vezavo so banke maja povprečno dajale 1,37 odstotka obresti, medtem ko je povprečna obrestna mera za dolgoročno vezavo maja znašala 2,5 odstotka.

Obseg vlog čez noč se je znižal za 3,5 odstotka, a še vedno predstavljajo več kot tri četrtine vlog nebančnih sektorjev. Za vloge na vpogled gospodinjstev banke ponujajo 0,14 odstotka obresti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar