Novi ceniki bank: Kdo bo podražil storitve in katere?

Ne samo obrestni prihodki bank, na slovenskem trgu letos še naprej rastejo tudi neobrestni prihodki. Pomemben del teh so prihodki od nadomestil, ki jih banke zaračunajo za opravljanje različnih storitev za stranke. "Banke so ob pričakovanju postopnega zniževanja obrestnih mer in upočasnjevanju rasti neto obresti začele spet dajati več poudarka neobrestnim prihodkom," so zapisali v mesečnem poročilu Banke Slovenije.

Kot pojasnjujejo, je k izrazitemu medletnemu povečanju neto neobrestnih prihodkov prispeval predvsem učinek prodaje lizinškega podjetja pri eni od večjih bank (NLB) lani februarja, kar je tedaj vplivalo na zmanjšanje neto neobrestnih prihodkov. "Tudi ob izločitvi tega učinka bi bila rast letos z 12,8 odstotka dobra," ocenjujejo na Banki Slovenije. 

Neto opravnine (provizije) so se letos po podatkih Banke Slovenije prav tako medletno povečale za 6,4 odstotka in presegle rast povprečne bilančne vsote, neto opravninska marža pa se je za malenkost okrepila, na 0,76 odstotka. "S tem banke ohranjajo neto opravninsko maržo na razmeroma stabilni ravni," menijo na Banki Slovenije. 

Glavni motor nadpovprečne dobičkonosnosti bank sicer ostajajo neto obrestni prihodki, ki so letos zrasli za več kot četrtino. "Njihova rast se pričakovano znižuje, saj obrestne mere od zadnjega četrtletja lani ne naraščajo več. Ravni obrestnih mer, zlasti na naložbeni strani, ostajajo precej nad tistimi, doseženimi v enakem obdobju lani," pojasnjujejo na Banki Slovenije. Neto obrestna marža še vedno kaže trend povečevanja, do aprila se je, izračunana za zadnje enoletno obdobje, zvišala na 3,14 odstotka, so navedli.

NLB, Intesa Sanpaolo in Sparkasse dražijo zdaj

Kot omenjeno, banke med neobrestne prihodke vštevajo prihodke od provizij in nadomestil za storitve banke, na primer vodenje računa, plačilne transakcije, provizijo od posredovanja pri prodaji zavarovanj in investicijskih produktov. Ker na Banki Slovenije poudarjajo, da bodo banke ponovno dale večji poudarek neobrestnim prihodkom, smo preverili, ali so že dražile storitve oziroma kdaj jih bodo.

Večina bank je nove cenike objavila spomladi, medtem ko so pri Novi Ljubljanski banki (NLB), Intesi Sanpaolo in Sparkasse spremembe cenika napovedali z julijem oziroma avgustom. V nasprotju z drugimi so pri SKB navedli, da večjih sprememb cenika bančnih storitev zaradi prihajajoče združitve z Nova KBM pod okriljem OTP Bank ne načrtujejo. Malenkostno so sicer cenik prilagodili z aprilom.

Banke ponavadi spremembe cenika najavijo vsaj dva meseca prej. "Skrbno spremljamo aktualne razmere in dogajanje na trgu ter odločitve regulatorja. Temu ustrezno prilagajamo svojo cenovno politiko," so pojasnili v za zdaj največji banki po bilančni vsoti pri nas. Kot poudarjajo, bodo tudi s cenami in obrestnimi merami poskrbeli, da bodo karseda konkurenčni.

V NLB z julijem za 10 do 15 odstotkov dvigujejo cene bančnih paketov in vodenja osnovnega računa za prebivalstvo, prav tako bodo dražji tudi paketi za poslovne uporabnike. Višja bo tudi kazen za predčasno razvezavo depozita, in sicer se z dveh dviga na štiri odstotke privarčevanih sredstev. Še dražje bo plačevanje plačilnih nalogov na bančnem okencu, denimo za tiste, ki nimajo osebnega računa za naloge, bo nadomestilo za zneske do tisoč evrov znašalo po novem sedem evrov.

Pred poletno turistično sezono je pomemben tudi dvig provizije za dvig gotovine na bankomatu druge banke v Sloveniji in v državah EU v evrih, švedskih kronah in romunskih levih. Po novem bo nadomestilo namesto 0,73 evra 0,89 evra za dvig. Vse spremembe so objavljene na spletni strani.

Intesa Sanpaolo s 1. avgustom spreminja nekaj nadomestil na področju poslovanja s transakcijskim računom fizične osebe in kartičnega poslovanja. Med drugim se draži nadomestilo za vodenje računa in nadomestilo za plačilni nalog do 50 tisoč evrov plačilo na račun odprt pri drugi banki, prav tako bo višje nadomestilo za direktno obremenitev SEPA in trajne naloge. Za koliko se posamezno nadomestilo draži, podrobno niso navedli.

Z avgustom se spreminjajo tudi cene storitev pri Sparkasse. Višji bodo stroški vodenja računa, tudi pri Sparkasse bo dražje plačevanje nalogov na bančnem okencu in direktna obremenitev SEPA. Tako kot pri NLB bodo podražili dvig na bankomatih drugih bank v Sloveniji in državah evrskega območja, stal bo 0,6 evra za dvig. Na drugi strani bodo za dvig gotovine s kartico tujega izdajatelja na bankomatu Sparkasse zaračunali štiri evre.

Druge banke bodo nove cenike objavile spomladi

Pri Gorenjski banki in BKS so maja objavili nova cenika za pravne osebe. Pri BKS so med drugim podražili vodenje in zaprtje računa za pravne osebe, prav tako bodo dražje domače plačilne transakcije. 

Tudi pri Gorenjski banki so prilagodili cene vodenje računa za podjetnike, zasebnike in osebe civilnega prava, nadomestilo za gotovinska vplačila in izplačila, izvršitev domačih in čezmejnih reguliranih papirnih plačilnih nalogov. Prav tako so kot pri drugih bankah podražili dvig gotovine na bankomatu drugih bank v Sloveniji in v EU ter predčasno zamenjavo kartice brez PIN. 

"Redno spremljamo razmere na trgu, izvajamo interne analize in skladno s tem prilagaja cenovno politiko banke," so odgovorili v Gorenjski banki. Sredi maja je začel veljati tudi nov cenik za fizične osebe v Unicredit Bank, z začetkom maja pa za fizične osebe v Addiko Bank. V Deželni banki Slovenije je nov cenik za prebivalstvo začel veljati z aprilom.

Na dobiček bodo poleg davka vplivali višji operativni stroški

"Vsaj v prvi polovici leta lahko pričakujemo ohranjanje dobičkonosnosti na ravneh primerljivih z lanskimi," napovedujejo pri Banki Slovenije. Ustvarjanje dohodka bank tako iz neto obrestnega kot iz neto neobrestnega dela je trenutno razmeroma stabilno in nespremenjeno. "Neto obrestni prihodki v zadnjih mesecih so ob še vedno visoki ravni obrestnih mer na aktivi trenutno skoraj še povsem primerljivi s tistimi konec lanskega leta," pojasnjujejo v Banki Slovenije. 

Jasno pa je, zakaj dobički bank ostajajo visoki. "K ustvarjanju obrestnih prihodkov še vedno pomembno prispeva tudi velik obseg mejnega depozita pri ECB, banke pa so ob pričakovanju zniževanja obrestnih mer začele del najbolj likvidnih naložb preusmerjati v vrednostne papirje, da bi ohranile primerljiv obseg obrestnih prihodkov," so zapisali v poročilu Banke Slovenije.

Ob sočasni stagnaciji posojilne aktivnosti se postopoma kažejo malenkostni znaki zniževanja neto obrestnih prihodkov, ki se bodo ob zniževanju obrestnih mer postopoma okrepili, neugodno pa bodo na dobiček v prihodnje zaradi davka na bilančno vsoto še naprej vplivali višji operativni stroški.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar