Dvomestna rast potrošniških posojil: 'Glavni namen sprotna potrošnja'

Obseg potrošniških posojil že od lanskega novembra raste po dvomestni stopnji, maja se je obseg medletno povečal kar za 16 odstotkov. Zanimalo nas je, za kakšne zneske se zadolžujejo Slovenci in za kaj porabijo izposojeni denar.

Od julija lani, ko veljajo spremenjene makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov, na Banki Slovenije (BS) zaznavajo povečan mesečni obseg novih poslov glede na obdobje pred spremembami omejitev. Dodatno je treba pri ovrednotenju trenutne rasti potrošniških posojil po mnenju BS upoštevati:

• da je nominalna medletna rast potrošniških posojil po daljšem obdobju negativne rasti (med majem 2020 in oktobrom 2022) ponovno postala nominalno pozitivna šele novembra 2022 oziroma realno šele julija 2023,
• da se je nominalno stanje posojil od začetka uvedbe makrobonitetnega ukrepa omejevanja kreditiranja v letu 2019 sicer povečalo, vendar ostaja pri potrošniških posojilih realno stanje posojil še vedno nižje od najvišjega stanja doseženega oktobra 2019, 
• da na visoko rast potrošniških posojil v zadnjih nekaj četrtletjih vpliva tudi učinek osnove, saj je bila najnižja raven potrošniških posojil dosežena konec leta 2022.

Rast posojanja gospodinjstvom zaznavajo tudi pri Uradu za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar). "Visoka rast je bila poleg znižane meje kreditne sposobnosti in solidnega trošenja gospodinjstev tudi posledica večjega poslovnega interesa bank za tovrstno kreditiranje, saj obrestne mere za potrošniška posojila dosegajo ene izmed najvišjih ravni med vsemi posojilnimi posli," menijo na Umarju.

Povprečni znesek pri 14 tisoč evrih

Ob takšni rasti obsega posojil se vprašamo, kaj potrošniki kupujejo in za kakšne vrednosti se zadolžujejo. S temi podatki so postregli na Banki Slovenije. Povprečni znesek potrošniškega posojila je v prvi polovici leta znašal okoli 14 tisoč evrov in je bil v primerjavi s povprečnim zneskom v prvi polovici lanskega leta višji za približno desetino. 

Kot sicer dodajajo, se je v tem obdobju povečal tudi povprečni dohodek potrošnikov, zato ostaja razmerje med povprečnim zneskom potrošniškega posojila in povprečnim dohodkom potrošnika (LTI - loan to income ratio) na vzdržnih ravneh okoli 0,61."Glavni namen potrošniških posojil ostaja sprotna potrošnja," odgovarjajo na BS.

Ugotovitve BS potrjujejo tudi v SKB banki, kjer sicer dejanskih podatkov o specifičnih namenih najema potrošniškega kredita nimajo. "Z vidika spremljanja trga in navad potrošnikov je možno sklepati, da so potrošniški krediti večinoma namenjeni za potovanja, nakup avtomobilov, opreme in za nepričakovane izdatke," so sporočili. Povprečna višina najema potrošniškega kredita se v SKB banki giba med 11 in 15 tisoč evrov.

Tudi v Addiko Bank dodajajo, da je obseg potrošniških posojil v skladu s pričakovanji, rast pa posledica sproščenih makrobonitetnih omejitev.

Delež potrošniških posojil slovenskih gospodinjstev v BDP, kljub rahlemu porastu v obdobju zadnjega leta, ostaja precej nižji kot pri gospodinjstvih evrskega območja. Tudi sicer ostajajo slovenska gospodinjstva še naprej manj zadolžena v primerjavi z gospodinjstvi evrskega območja. 

Še naprej so skoraj vsa novoodobrena potrošniška posojila sklenjena s fiksnimi obrestnimi merami, ki so se po stagnaciji okrog 6,7 odstotka lani letos do aprila znižale na 6,5 odstotka. "S tem so bile v primerjavi z evrskim območjem, kjer so znašale 7,9 odstotka, znatno nižje, kar je prav tako lahko prispevalo k višji stopnji rasti teh posojil v Sloveniji," so zapisali v poročilu za finančno stabilnost na BS.

Kako večji obseg posojil vpliva na sistemsko tveganje?

V zadnjem prikazu tveganj in odpornosti so pri BS oceno kreditnega tveganja v bankah ob vztrajno ugodnih kazalnikih in boljših obetih za gospodarstvo znižali na nizko s tendenco ohranjanja te ravni tudi v prihodnje. 

"Višje obrestne mere obstoječih (in novih) posojil oziroma višji stroški servisiranja dolga bi se že lahko odrazili v povišanem kreditnem tveganju," menijo na BS, a ugotavljajo ravno nasprotno: delež nedonosnih posojil je ob koncu leta ostal na izredno nizki ravni, čeprav se v posameznih segmentih kreditnega portfelja nekoliko povečuje. 

Kreditno tveganje se prav tako po njihovih besedah ni realiziralo po poplavah iz avgusta lani. Odlogi odplačil posojil odobrenih poplavljencem, predstavljajo le neznaten del kreditnega portfelja, malo pa je tudi novih kreditov, odobrenih temu segmentu strank. 

Banke so za drugo četrtletje leta 2024 predvidele nespremenjene kreditne standarde pri stanovanjskih posojilih, pri posojilih podjetjem in potrošniških posojilih pa blago oziroma zmerno zaostritev standardov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar