Kmetijski sektor brez subvencij ne bi bil donosen

Subvencije pomembno vplivajo na finančne rezultate kmetijskih podjetij v regiji, predvsem na Hrvaškem in v Sloveniji. Največ prejetih subvencij sta v lanskem letu zabeležili dve hrvaški družbi: Belje Plus in Žito, obe v višini 14 milijonov evrov. Če primerjamo s slovenskimi podjetji, razlika v višini subvencij zaradi velikosti podjetij in obsega dejavnosti ne preseneča. Ob tem pa so subvencije v primerjavi s podobno velikimi podjetji iz Srbije (Delta Agrar, MK Grupa ali Almex) na Hrvaškem tudi sedem- do osemkrat višje.

Hrvaška in Slovenija imata kot članici Evropske unije dostop do evropskih sredstev, kar pomeni, da so nepovratna sredstva kmetijstvu bistveno višja kot v drugih državah. Evropski proizvajalci zaradi visokih stroškov zemljišč, dela, trgovskih ovir in nestanovitnosti težko dosegajo tržne cene, ki bi jim omogočile pokritje stroškov poslovanja, torej donosen posel. To lahko najbolje pokažejo primeri podjetij iz Hrvaške in Slovenije, kot so Belje Plus, Panvita in Farme Ihan.

Subvencije omogočajo dobičkonosnost

Ko primerjamo delež subvencij v celotnih prihodkih po podjetjih, vidimo neposredno povezavo prejetih subvencij na doseganje dobičkonosnosti. Pri družbi Belje Plus so odobrene subvencije lani znašale osem odstotkov realiziranih prihodkov od prodaje, pri Panviti ali Farmi Ihan so med štirimi in petimi odstotki, pri družbah iz Srbije pa odobrene subvencije predstavljajo zgolj odstotek realiziranih prihodkov. Vzrok za nižji delež subvencij v realiziranih prihodkih je delno tudi v visokem deležu menjave trgovskega blaga in gnojil z nekaterimi podjetji, kljub temu pa je glede na absolutne zneske jasno, da so subvencije v državah zunaj Evropske unije bistveno manjše.

Med izbranimi desetimi največjimi kmetijskimi proizvodnimi podjetji regije Adria (brez upoštevanja podjetij, ki se pretežno ukvarjajo s trgovino) subvencije povečajo EBIT maržo v povprečju za tri odstotne točke, tako da marže dosegajo šest odstotkov. Pri Belju Plus je ta učinek najbolj izrazit. Razlika v EBIT marži je devet odstotnih točk v letu 2021 (brez tega bi bil EBIT negativen) in približno sedem odstotnih točk lani.

A kljub odobrenim subvencijam in dejstvu, da sta bili leti 2021 in 2022 vremensko ugodni, povprečna EBIT marža največjih kmetijskih podjetij v Adria regiji dosega okrog šest odstotkov, kar kaže na splošno nizko dobičkonosnost sektorja.

Podpore ključne za prihodnost sektorja

Vsako leto je 40 odstotkov celotnega proračuna EU, to je 50 milijard evrov, namenjenih podpori kmetijske proizvodnje, s ciljem zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti. V okviru skupne kmetijske politike (SKP) evropski kmetijski pridelovalci prejemajo finančno podporo tako prek neposrednih spodbud kot prek projektov razvoja podeželja.

Doslej je imelo veliko srbskih podjetij težave z izplačilom subvencij, vse več je govora tudi o kmetih iz razvitih držav, kot je Francija, ki se pritožujejo nad zamudami pri izplačilih. Kot del zelenega prehoda namerava Nemčija ukiniti subvencije za dizelsko gorivo za kmete, proti čemur potekajo številni protesti.

Glede na visoko odvisnost kmetijskih podjetij od subvencij in podpor je treba nadaljevati s trenutno kmetijsko politiko s ciljem dolgoročne stabilnosti pridelovalcev in večje uvozne neodvisnosti regije. V Srbiji je na primer za leto 2024 napovedanih približno 30 odstotkov več podpor za kmetijstvo v primerjavi z lanskim letom.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar