Agrarni ekonomist Aleš Kuhar: Trgovina s hrano se bo zaradi kriz bolj nacionalizirala

Podjetja v kmetijskem sektorju iz regije Adria so po krizi kljub zapletenemu makroekonomskemu okolju uspela ohraniti stabilno poslovanje. To se odraža v "rastočih prodajnih številkah, izboljšanju dobičkonosnosti in povečanju marž," so zapisali analitiki Bloomberg Adria v regijski analizi.

K pozitivnim rezultatom v kmetijstvu botrujejo tudi nižji stroški energentov in posledično umetnih gnojil. Sečnina, ki je ena najpogostejših sestavin umetnih gnojil, se je letos v povprečju pocenila za 43 odstotkov.

Če so prihodki v pokovidnem obdobju zrasli tudi zaradi podražitve proizvodov, pa analitiki opozarjajo, da so kapacitete skladišč polne, padajoč pa je tudi trend prodajnih cen. Zato ne pričakujejo nadaljnje rasti dobičkonosnosti podjetij v panogi.

V Sloveniji kmetijstvo predstavlja 1,8 odstotka BDP, kar je primerljivo z državami Evropske unije (EU). Slovenska podjetja, zajeta v analizi, ne izkazujejo tako dobre rasti, kot konkurenčna podjetja iz regije. Beležijo nizke marže EBIT zaradi večjega deleža živinoreje v skupnih prihodkih.

Panoga kmetijstva v Sloveniji in na Hrvaškem uživa veliko koristi od evropskih subvencij, izpostavlja v pogovoru za Bloomberg Adria TV agrarni ekonomist Aleš Kuhar iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Subvencije so uporabne ''predvsem pri stabilizaciji dohodkov manjših kmetij''. 

Nujna konsolidacija sektorja

Ena od težav kmetijstva v Sloveniji je ravno razdrobljenost. ''Bolj, kot je podjetje veliko, konkurenčno, primerljivo evropskim razmeram, manjši je delež teh subvencij,'' pravi Kuhar. Kritičen je do slovenske kmetijske politike, ki daje prednost manjšim družinskim kmetijam.

Po Kuharjevem mnenju ''to ni razvojno ugodno". V evropskem in tudi svetovnem pogledu so zmagovalna velika ali srednje velika kmetijska podjetja z visoko stopnjo skrbi za okolje in ostale standarde, pojasnjuje. 

Za doseganje boljših rezultatov je zato nujna nadaljnja konsolidacija te panoge. Sogovornik opozarja, da je ''treba nedvoumno ločiti tiste kmetije, ki so tržno usmerjene oziroma so del nacionalnega, evropskega in svetovnega prehranskega sistema, in tiste, ki so samooskrbovalne''.

Globalne negotovosti

Na poslovanje v prihodnjem letu bo močno vplivalo gibanje cen energentov. Kot pravi Kuhar, je kmetijstvo ''rigiden sistem, ki se zelo burno odziva na šoke''. Dolgo traja pa traja tudi iskanje ravnotežja, opozarja sogovornik.

Po začetku vojne v Ukrajini je zato po mnenju ekonomista ''težko govoriti, da se je panoga navadila na novo realnost''. Sploh, ker se odpirajo nova žarišča. Zato Kuhar meni, da se bo trgovina s hrano začela, podobno kot v drugih sektorjih, omejevati na manjša območja oziroma se ponovno nacionalizirati.

Več v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar