Koliko subvencij dobijo slovenski kmetje

Blaž Brodnjak, prvi mož Nove Ljubljanske banke (NLB), v zadnjem obdobju veliko vlaga v kmetijska zemljišča, kupuje njive, pašnike in vinograde za prehransko samooskrbo, je povedal v pogovoru za finančni podcast Money-How. Najbogatejša Slovenca Iza Sia in Samo Login sta lani v Srbiji kupila več kot štiri tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. Velike vsote v kmetijska zemljišča in kmetije vlaga tudi eden najbolj znanih svetovnih milijarderjev Bill Gates. Kmetijska zemljišča so sredstvo, vrednost katerega raste.

Kako dobro je biti kmetovalec? Evropska unija (EU) v sklopu skupne kmetijske politike (SKP) močno subvencionira kmete in kmetijske veleposestnike. Skoraj tretjina proračuna EU je namenjenega evropski SKP. Za katere subvencije se lahko potegujejo kmetje? ''Kmetje lahko prejmejo podpore v obliki neposrednih plačil, pod pogojem, da upoštevajo pravila o zdravju in dobrobiti ljudi, živali, rastlin in okolja,'' so zapisali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kmetje lahko prejmejo naslednja neposredna plačila:

• shema osnovnega plačila,
• kmetijske prakse iz naslova zelene komponente,
• plačilo za mlade kmete,
• podpora za strna žita,
• podpora za mleko v gorskih območjih,
• podpora za zelenjadnice,
• shema za male kmete,
• podpora za rejo govedi,
• plačilo za kmetije na območjih z naravnimi omejitvami.

Koliko denarja je namenjenega kmetom?

Sloveniji je bilo za neposredna plačila v okviru SKP za obdobje od 2015 do 2020 namenjenih 814,5 milijona evrov. V preteklih letih je bilo v Sloveniji v povprečju letno izplačanih več kot 300 milijonov evrov sredstev. Največji delež izplačanih subvencij predstavljajo neposredna plačila iz sklopa zbirnih vlog. Kmetje prav tako lahko prejmejo različne podpore za ukrepe v okviru programa razvoja podeželja.

V novem proračunskem obdobju manj sredstev

Zaradi zamika reforme skupne kmetijske politike se programsko obdobje 2014–2020 podaljšuje za dve leti, v leti 2021 in 2022. Svet je uradno sprejel novo skupno kmetijsko politiko, ki se bo uporabljala v obdobju 2023–2027. Nova SKP daje večji poudarek povečanju prispevka kmetijstva k okoljskim in podnebnim ciljem EU, med njenimi cilji pa je tudi manjšim kmetijam priskrbeti bolj ciljno usmerjeno podporo ter državam članicam omogočiti prilagajanje ukrepov lokalnim razmeram. Finančna sredstva za neposredna plačila za Slovenijo so bila po predlogu Evropske komisije znižana.

Tudi v naslednjem obdobju SKP bodo neposredna plačila ostala njen bistveni del. V okviru strateškega načrta SKP 2023–2027 bo za Slovenijo na voljo 1,798 milijarde evrov sredstev. 683,5 milijona evrov bo namenjenih prvem stebru. Od tega bo za neposredna plačila kmetom namenjenih 657,6 milijona evrov. Vinskemu in čebelarskemu sektorju bo na voljo približno 25,8 milijona evrov sredstev. V drugem stebru SKP, ki je namenjen razvoju podeželja, bo na voljo 1,11 milijarde evrov.

Višina sofinanciranja zavarovanj raste

Delež zavarovalnih premij, ki jih kmetje dobijo sofinanciranih, raste. Večina sredstev je namenjena sofinanciranju zavarovanja posevkov nasadov in živali. Posledično raste tudi količina sredstev, namenjenih za sofinanciranje posevkov, nasadov, plodov in živali. Izplačila so se od leta 2017 do lani povečala z 2,25 milijona evrov na 6,19 milijona evrov. V 2021 so je močno povečalo sofinanciranje živali. S 353 tisoč evrov leta 2020 se je v 2021 skoraj podvojilo na 634 tisoč evrov.

Višina sofinanciranja zavarovanja posevkov nasadov in plodov se je od leta 2017 povečala, in sicer s 40 odstotkov leta 2017 na 55 odstotkov v letu 2021. Pri sofinanciranju zavarovanja živali se je delež v omenjenem obdobju še izraziteje povečal, z 20 odstotkov v letu 2017 na 55 odstotkov v letu 2021.

Slovenija se lahko pohvali z enim najvišjim številom traktorjev na prebivalca na svetu. Zanimalo nas je, kako se gibljejo subvencije naložb v traktorje in drugo mehanizacijo. Povpraševanje po njih se je v pandemiji koronavirusa močno zmanjšalo, kažejo podatki ministrstva.

Zaradi podražitev tudi podpore za repromaterial in gnojila

Zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala so kmetje v okviru odloka o finančnem nadomestilu prejeli podpore za repromaterial in gnojila. Sredstva iz tega odloka se dodelijo iz proračuna v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini v višini do 15 milijonov evrov.

''V zadnjem letu so se stroški v kmetijski proizvodnji iz različnih vzrokov (povišanje cen zemeljskega plina, vojna v Ukrajini …) močno zvišali. Ocene Kmetijskega inštituta Slovenija kažejo, da so se stroški pridelave pšenice povečali s 578 evrov na hektar v letu 2021 na 937 evrov na hektar. Podobne stopnje so zabeležene tudi pri ostalih poljščinah, nekoliko manj pa pri trajnih nasadih. Vzrok za to je predvsem rast cen gnojil, ki so se po velikih povišanjih že konec leta 2021 dodatno močno povišale še v letu 2022,'' sporočajo z ministrstva.

Primerjava stroškov gnojil za leto 2021 in z začasnimi podatki za leto 2022 iz modelskih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije kažejo, da so se skupni stroški povečali za več kot 150 milijonov evrov. Upravičenci do finančnega nadomestila po tem odloku so nosilci kmetijskega gospodarstva, katerih kmetijsko gospodarstvo je nekrivdno zašlo v težak finančni položaj zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar