Akt o čipih: Konkretni ukrepi se na slovenski ravni še vzpostavljajo

Svet Evropske unije (EU) je konec julija odobril uredbo za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema, v veljavo pa naj bi stopila konec septembra oziroma v začetku oktobra letos. Namen je pridobiti 43 milijard evrov javnih in zasebnih naložb, od tega bo 3,3 milijarde evrov na voljo iz evropskega proračuna. S tem bi podvojili svetovni tržni delež EU na področju polprevodnikov s sedanjih desetih na vsaj 20 odstotkov do leta 2030. Se subvencije in podpora obetajo tudi slovenskim podjetjem?

Svetovno povpraševanje po čipih hitro narašča in naj bi se po pričakovanjih do konca desetletja podvojilo, zato so polprevodniki v središču močnih geostrateških interesov in globalne tehnološke tekme. Akt o čipih predvideva vrsto različnih ukrepov, med drugim:

• gradnjo naprednih oblikovalskih zmogljivosti za integrirane polprevodniške tehnologije
• vzpostavitev novih ter izboljšanje obstoječih pilotnih linij za razvoj in uvedbo najsodobnejših polprevodniških tehnologij
• gradnjo napredne tehnologije in inženirskih zmogljivosti za pospeševanje inovativnega razvoja vrhunskih kvantnih čipov in s tem povezanih polprevodniških tehnologij
• vzpostavitev mreže kompetenčnih centrov
• aktivnosti za lažji dostop podjetjem do dolžniškega financiranja in lastniškega kapitala
• vzpostavitev zmogljivosti za načrtovanje ter proizvodnjo polprevodnikov

 

Kolikšna bo državna pomoč pri nas in kdo jo bo sploh izkoristil?

"Tudi slovenska vlada ima interes podpreti prizadevanja slovenskih deležnikov na področju čipov pri pobudah, kjer se kaže potencial za razvoj in ustvarjanje dodane vrednosti," so za Bloomberg Adria pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Kot dodajajo, se konkretni ukrepi tako na ravni EU kot na slovenski ravni trenutno še vzpostavljajo.

"Veliko slovenskih podjetij se sooča z nerazumnimi dobavnimi roki in cenami, kar jim onemogoča izpolnjevanje naročil, izpad prometa, rast in nadaljnji razvoj novih produktov, zato se od evropskih stebrov pričakuje, da bo s pomočjo mehanizma omogočena transparentna dobava vsem podjetjem ne glede na velikost in enakovrednost glede na regijo, iz katere prihajajo," pravijo v Zbornici elektronske in elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenija (GZS).

Vprašanje pa je, koliko slovenskih podjetij se ukvarja s polprevodniki in bi lahko izkoristili evropske spodbude. Junija so se v Zbornici elektronske in elektroindustrije pridružili slovenski Iniciativi za sodelovanje na področju polprevodniških tehnologij in mikroelektronike, ki povezuje raziskovalno, akademsko in gospodarsko okolje. Sodelovanje so do zdaj potrdili: Institut Jožef Stefan, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, podjetje Beyond Semiconductor, RLS Merilna tehnika, Renishaw Tehnični Inženiring, Elaphe pogonske tehnologije, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije, Cosylab, in SkyLabs, vesoljske tehnologije.

Poleg omenjenih podjetij je dobava polprevodnikov zelo pomembna za večja podjetja, kot so Gorenje, BSH, Hidria, navajajo v zbornici. "Najbolj pa so s polprevodniki povezana podjetja, ki izdelujejo tiskana vezja: L-TEK, Proplace, Elgoline, če naštejemo samo nekatere. Proizvodnje polprevodnikov v Sloveniji (razen v minimalnem obsegu) ne načrtujemo, so pa za nas izjemno pomembne pretočne dobavne verige," so poudarili v zbornici. 

Vodijo Nemci

Čeprav ne dosega 50 milijard dolarjev, ki jih zagotavljajo ZDA z zakonom o čipih in znanosti, je nemški paket subvencij še vedno večji od tistega, ki so ga druge velike vlade obljubile za spodbujanje lokalne proizvodnje čipov. Japonska je pripravljena nameniti več kot 14 milijard dolarjev, Indija pa za privabljanje naložb ponuja 10 milijard dolarjev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar