.webp){kind=icon}
Tudi junija so se slovenske banke uvrstile povsem na rep med državami v evrskem območju glede višine depozitnih obrestnih mer na vezana sredstva do enega leta. Razlika je natanko dve odstotni točki, saj je evrsko povprečje pri 2,7 odstotka, slovenske banke pa v povprečju ponujajo 0,7-odstotne depozitne obrestne mere. Najvišje obrestne mere za vezavo do enega leta pri nas ponuja Sparkasse – do 2,3 odstotka.
Kako pa je z bankami v Evropi? Najvišje depozitne obrestne mere ponujajo estonske banke, in sicer v povprečju 3,6 odstotka. Le nekoliko nižje so obrestne mere francoskih bank, saj ponujajo 3,4 odstotka obresti na vezana sredstva do enega leta.
Pri preostalih ročnostih so se slovenske banke odrezale nekoliko bolje, a so pri vseh pod evrskim povprečjem. Za vezavo sredstev do dveh let slovenske banke povprečno ponujajo 2,1-odstotne obresti, povprečje držav območju evra pa je 2,5 odstotka. Tudi tu močno odstopajo estonske banke, saj ponujajo 4,6-odstotne depozitne obrestne mere.
Preberi še
Euribor pri štirih odstotkih: Kdaj bo dosegel vrh?
Variabilne obrestne mere novih posojil nadaljujejo z rastjo, fiksne pa že več mesecev mirujejo.
31.07.2023
Depozitne obrestne mere pri nas petkrat nižje od evropskega povprečja
Najvišje depozitne obrestne mere imajo francoske banke, v povprečju nad tremi odstotki.
22.06.2023
Razočarani Evropejci umikajo denar iz bank
Obrestne mere za vezane vloge od enega do dveh let so marca v Sloveniji znašale 1,96 odstotka.
04.05.2023
Italijanska vlada presenetila z davkom na presežne dobičke bank
Izkupiček od dajatev bo uporabljen za pomoč imetnikom hipotekarnih posojil in za nižanje drugih davkov.
08.08.2023
Slovenske banke so dvig obrestnih mer prenesle v pogoje zadolževanja, medtem ko so bili dvigi obrestnih mer na vloge majhni. Posledično so bili neto obrestni prihodki bank izredno visoki. V prvih štirih mesecih so se v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojili.
Večje razlike v depozitnih obrestnih merah znotraj bančnega sistema, ki za zdaj precej zaostajajo za povprečjem evrskega območja, bi lahko v prihodnje spodbudile varčevalce k premiku prihrankov med slovenskimi bankami, so opozorili tudi na Banki Slovenije.
"Bank ne moremo prisiliti v dvig obrestnih mer na depozite. Prej ali slej je realno pričakovati, da se bo dvig zgodil tudi pri depozitih," je ob sprejemu novih makrobonitetnih ukrepov povedala namestnica direktorja oddelka za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko Damjana Iglič. Resnih premikov od takrat še ni bilo. Slovenske banke imajo preveč likvidnosti in zato ne dvigujejo obrestnih mer na depozite.
Od junija obresti dvignili pri NLB in Delavski hranilnici
Glede na podatke z 22. junija, ko smo zadnjič pregledovali spletne ponudbe bank pri nas, so se depozitne obrestne mere nekoliko povečale samo pri Delavski hranilnici in NLB. Pri Delavski hranilnici varčevalci za sklenitev depozita ob vezavi do enega leta prejmemo do 0,65 odstotka obresti, medtem ko so do konca junija ponujali 0,4-odstotne obresti. Za vezavo sredstev nad enim letom pa zdaj ponujajo do 1,5-odstotne obresti, kar je 0,3 odstotne točke več kot junija.
Minimalno so navzgor obrestne mere na depozite popravili tudi pri naši največji banki NLB, ki bo v četrtek objavila rezultate poslovanja v prvi polovici leta. Tako za vezavo sredstev nad enim letom ponuja 0,8-odstotne obresti, kar je 0,15 odstotne točke več kot junija. Obrestne mere za vezavo sredstev do enega leta se niso spremenile glede na junij in ostajajo pri 0,01 odstotka.
Preostale banke so ohranile ponudbo iz junija. Najvišje obresti na depozite dobimo pri Sparkasse, ki za vezavo sredstev do enega leta ponuja 2,3 odstotka obresti, za vezavo nad enim letom pa do 3,2 odstotka. Občutno nižje, a še vedno visoke so depozitne obrestne mere pri Gorenjski banki, ki ponuja za vezavo sredstev do enega leta mizerne obresti, za vezavo nad enim letom pa do 1,9-odstotne obresti.
Več kot odstotek obresti na vezavo sredstev z ročnostjo nad enim letom ponujajo še pri Delavski hranilnici in Intesi Sanpaolo. Daleč najnižje obrestne mere na depozite ponujajo v SKB in Novi KBM, ki spadata pod okrilje madžarske OTP Bank. Pri vseh omenjenih gre za redno ponudbo bank, akcijsko lahko dobimo tudi za nekoliko višje obresti.
Italija gre v 40-odstotno obdavčitev bančnih dobičkov, britanski regulator od bank zahteva pojasnilo za mizerno nizke obresti
Kabinet italijanske premierke Giorgie Meloni je odobril 40-odstotni davek na presežne dobičke bank, je poročal Bloomberg. Davek bi lahko v državno blagajno prinesel več kot dve milijardi evrov. Melonijeva vlada je danes s prstom pokazala na ECB, ki jo nenehno kritizira zaradi odločitev o obrestnih merah. "Mesece smo govorili, da se je ECB zmotila, ko je dvignila obrestne mere, in to je neizogibna posledica," je povedal Antonio Tajani, podpredsednik vlade.
Tudi britanske banke morajo do konca avgusta regulatorju utemeljiti, zakaj so njihove depozitne obrestne mere nizke, je poročal Reuters. Sicer jim grozijo sankcije. Obrestne mere britanske centralne banke (BOE) so pri 5,25 odstotka na najvišjih vrednostih od leta 2008.
Britanske banke so tako kot drugod po Evropi hitro prenašale višje obrestne mere na hipotekarne kredite, hkrati pa niso dvignile obrestnih mer pri varčevalnih produktih. Britanski nadzornik za finančno ravnanje (FCA) je ugotovil, da je devet največjih ponudnikov bančnega varčevanja od januarja v povprečju preneslo le 28 odstotkov dvigov obrestnih mer BoE na depozite. Manjši posojilodajalci ponujajo višje obresti na privarčevana sredstva kot njihovi večji tekmeci, dodaja FCA.
Ali o čem podobnem razmišlja tudi slovenska vlada, smo vprašali finančno ministrstvo, odgovor pa še čakamo.
