Obrestna mera za posojila gospodinjstvom in podjetjem v slovenskih bankah je še naprej precej višja od povprečja za evrsko območje, kažejo mesečni podatki Banke Slovenije.
Izjema so še naprej potrošniška posojila gospodinjstvom, kjer je obrestna mera v Sloveniji rahlo nižja (6,7 odstotka) kot v območju z evrom (7,2 odstotka). Povprečna obrestna mera za potrošniška posojila se je marca 2023 zmanjšala za 0,1 odstotne točke, iz 6,8 odstotkov v februarju.
Banke so v treh letošnjih mesecih ustvarile 152,3 milijona evrov dobička pred davki, kar je 57 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je bil s 128 milijoni evrov višji za 47 odstotkov. Po danes objavljenih podatkih Banke Slovenije se obseg posojil še naprej zmanjšuje, predvsem pri kreditih podjetjem in drugim finančnim ustanovam, podatke povzema STA.
Preberi še
Nakazilo denarja po vsej Evropi v desetih sekundah?
To predvideva nov predlog, ki ga bo skupaj z Evropskim parlamentom oblikoval Evropski svet.
22.05.2023
Sedma nebesa slovenskih bank in starokopitna Levica
Obrestne mere za posojila še naprej rastejo, kdaj pa bodo sledile depozitne obrestne mere?
13.05.2023
Katerim tveganjem je izpostavljen slovenski bančni sistem?
Zakaj banke še niso zvišale depozitnih obrestnih mer?
09.05.2023
Razočarani Evropejci umikajo denar iz bank
Obrestne mere za vezane vloge od enega do dveh let so marca v Sloveniji znašale 1,96 odstotka.
04.05.2023
Padec obsega posojil podjetjem je bil marca še posebej izrazit
Obseg posojil nebančnemu sektorju se je tako v trimesečju glede na stanje ob koncu 2022 zmanjšal za 799,7 milijona evrov na skoraj 26,74 milijarde evrov. Samo marca je bil mesečni padec pri 69,8 milijona evrov, kar je pomenilo 0,3-odstotno zmanjšanje. Zaradi krepke rasti kreditiranja v 2022 je bil medletno obseg posojil ob koncu prvega trimesečja še vedno večji za 3,6 odstotka, razkriva najnovejša mesečna informacija o poslovanju bank.
Daleč največji del padca obsega posojil nebančnemu sektorju sicer odpade na zmanjšanje posojil drugim finančnim organizacijam, katerih obseg je bil medletno manjši za skoraj 29 odstotkov in se je letos do konca marca zmanjšal za 612 milijonov evrov, a še naprej se posledice višjih obrestnih mer in drugih trenutnih trendov kažejo tudi pri kreditiranju gospodinjstev in podjetij.
Obseg posojil podjetjem je v treh mesecih upadel za 157,7 milijona evrov na 10,33 milijarde evrov, od tega je bil padec marca še posebej izrazit, saj je dosegel 120,7 milijona evrov ali 1,2 odstotka. V medletni primerjavi je bil obseg posojil konec marca kljub letošnjemu krčenju še vedno večji za 5,4 odstotka.
Trendi letos slabši pri stanovanjskih posojilih
Obseg posojil gospodinjstvom medtem še vedno raste. V prvem četrtletju se je tako povečal za 47,3 milijona evrov na nekaj več kot 12,18 milijarde evrov. Trimesečni prirast sledi marčnemu okrevanju, saj se je obseg v tretjem mesecu leta povečal za 62 milijonov evrov. Pri tem so trendi letos slabši pri stanovanjskih posojilih, kjer je bila rast lani še posebej krepka, kot pri potrošniških. V medletni primerjavi je bil obseg posojil gospodinjstvom še vedno večji za 6,1 odstotka.
Pri stanovanjskih posojilih je marca povprečna obrestna mera znašala 4,0 odstotka, medtem ko je bilo evrsko povprečje pri 3,3 odstotka. Še večja je bila razlike pri manjših posojilih podjetjem, torej tistih v vrednosti do enega milijona evrov. V Sloveniji je bila povprečna cena teh posojil marca pri 5,6 odstotka, v območju z evrom pa pri 4,4 odstotka.