Katerim tveganjem je izpostavljen slovenski bančni sistem?

Banka Slovenije (BS) je objavila ugotovitve o stabilnosti slovenskega finančnega sistema. Zaradi izjemno burnega dogajanja na ameriškem in evropskem bančnem trgu tokratno poročilo razkriva tudi, v kakšnem stanju je in kako izpostavljen je bančni sistem dogajanju v svetu in regiji. Kot je na predstavitvi priznal viceguverner Primož Dolenc, je poročilo nastajalo v okoliščinah, ki so za bančni sistem precej stresne.

V začetku leta 2022, ko so se zadeve po pandemiji umirjale, se je začela invazija na Ukrajino, ki vpliva na svetovno in evropsko gospodarstvo. V začetku leta 2023 je prišlo do zapletov pri ameriških bankah, ki so se preselili tudi v Švico, vendar ne v Evropsko unijo (EU). ''V EU veljajo drugačni standardi bančnega nadzora in regulative, ki se nanašajo na poslovanje. Od zadnje krize imamo spremenjen sistem nadzora in reševanja bank," je povedal Dolenc. Še vedno pospešeno spremljajo, kaj se dogaja z bankami, a posebnosti ne opažajo. "Evropski in naš bančni sistem sta vedno pod vplivom tveganj, ampak sta popolnoma drugačna od ameriškega." Dolenc to pripisuje t. i. baselskim standardom.

Na trgu dela beležijo zgodovinsko nizko brezposelnost in pomanjkanje delavcev. "Tveganja za finančno stabilnost se tokrat na ravni sistemskih tveganj znižujejo, izboljšujejo se obeti," je povedal Dolenc. Finančni sistem je po oceni BS dosegel splošno raven sistemskih tveganj, ki je enaka tisti, ki smo ji bili priča v obdobju pred začetkom ruske vojaške agresije.

Katera so povišana tveganja za slovenski finančni sistem

Makroekonomsko so se obeti v začetku leta nekoliko izboljšali, vendar negotovosti ostajajo precejšnje. Povezane so s povišano inflacijo, nadaljnjim dvigovanjem obrestnih mer, vojno v Ukrajini ter težavami v bankah v Združenih državah Amerike (ZDA) in Švici. Gospodarska rast Slovenije in evrskega območja je v zadnjem četrtletju lanskega leta ostala pozitivna, letošnji višji anketni kazalniki glede na lansko zadnje četrtletje pa nakazujejo nadaljevanje gospodarske rasti. Finančni in bančni sektor bosta v preostanku leta poslovala v negotovih gospodarskih razmerah, piše BS.

Kot povišana za slovenski finančni sistem omenjajo naslednja tveganja:

Obrestno tveganje: Izpostavljenost bank obrestnemu tveganju se je v drugi polovici leta 2022 ob ukrepih denarne politike nekoliko povečala, s čimer tveganje še naprej ocenjujejo kot povišano, prihodnje tendence pa ne kažejo nadaljnjega zviševanja, pišejo.

Kreditno tveganje: Na povišani ravni so v BS ohranili tudi oceno kreditnega tveganja. Pri kazalnikih kakovosti kreditnega portfelja so se v zadnjih mesecih leta kazali znaki poslabševanja v posameznih manjših delih portfelja. Deleži nedonosnih izpostavljenosti so v zadnjih mesecih leta naraščali v dejavnostih, ki so med pandemijo utrpele največje posledice. Med bolj tveganimi portfelji se pojavljajo predelovalne dejavnosti, ki so pretežno odvisne od umirjajočega se tujega povpraševanja in so hkrati občutljivejše na porast cen energentov in drugih stroškov. Kreditno tveganje ohranjajo na povišani ravni tudi zaradi negativnega vpliva inflacije in obrestnih mer na vzdržnost dolga dolžnikov tako v sektorju nefinančnih družb kot v sektorju prebivalstva. K ohranjanju tveganja na povišani ravni prispeva tudi negotovost v mednarodnem okolju.

Tveganje, povezano s trgom nepremičnin, ocenjujejo kot povišano. V zadnjem času opažajo umirjanje gibanja na trgu stanovanjskih nepremičnin. Število prodaj je upadlo, upadlo je tudi povpraševanje po stanovanjskih posojilih. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je začela upočasnjevati. V zadnjem trimesečju so cene medletno zrasle za 11,3 odstotka, v prvem trimesečju 2022 pa za 16,9 odstotka. Stanovanjske nepremičnine so bile v zadnjem četrtletju 2022 glede na različne kazalnike precenjene za v povprečju okoli deset odstotkov, vendar še vedno manj kot leta 2008, ugotavljajo v BS. Sposobnost posojilojemalcev za odplačevanje dolga se zaradi visoke inflacije in zviševanja obrestnih mer zmanjšuje. Z zviševanjem obrestnih mer se bo povpraševanje po stanovanjskih posojilih predvidoma še naprej zmanjševalo. Rast stanovanjskih posojil se je upočasnila, vendar ostala ena višjih med državami evrskega območja, pojasnjujejo v BS.

 

Banka Slovenije

Dve novi tveganji, ki ju spremljajo

Ostala tveganja za finančno stabilnost ocenjujejo kot zmerna. Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti sistema je v letu 2022 ostala srednja. Odpornost slovenskega bančnega sistema na sistemska tveganja pa je ostala visoka. BS je na seznam tveganj uvrstila dva nova elementa, ki ju bo v prihodnje spremljala. Gre za kibernetsko tveganje zaradi geopolitičnih groženj – ki se ni povečalo, kot so sprva pričakovali, in ostaja zmerno, slovenski bančni sistem pa je nanje srednje odporen. Drugo novo področje so podnebna tveganja, ki ostajajo zmerna oziroma na katere je sistem srednje odporen, je pojasnil Dolenc.

Omejitev kreditiranja v reviziji

BS omenjena tveganja naslavlja s štirimi ukrepi. Prvi ukrep – omejitev kreditiranja, s čimer skušajo blažiti in preprečiti čezmerno rast kreditiranja – je v fazi revizije. Ob zadnjem, januarskem dvigu minimalne plače se je namreč kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače pomembno zmanjšala. "Do končne odločitve še ni prišlo. Potekajo interne diskusije na to temo. Imeli bomo diskusijo z bankami," je povedal Dolenc. "V doglednem času bodo spremembe stopile v veljavo. Gre za to, da se stvari postavijo na pravo mesto vis-a-vis minimalni plači. Ne bo več dohodkovnega principa v obliki minimalne plače, ampak minimalnih življenjskih stroškov.’’

Med ukrepi je še blažilnik za druge sistemsko pomembne banke. Konec leta bo začel veljati proticiklični kapitalski blažilnik, katerega namen je zaščititi bančni sistem pred morebitnimi izgubami, kadar je visoka rast kreditiranja povezana s povečanjem tveganj v sistemu kot celoti, kar neposredno povečuje odpornost bančnega sistema.

Banke morajo od 1. januarja 2023 izpolnjevati še zahtevo po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj. Instrument je bil uveden s ciljem krepitve odpornosti bank na tveganja iz slovenskega nepremičninskega trga, tveganja, ki izhajajo iz povečanega posojanja prebivalstvu, tveganja, ki izhajajo iz okolja nizkih obrestnih mer, in tveganja, ki izhajajo iz sprostitve makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov.

Zakaj so depozitne obrestne mere še vedno tako nizke?

Dolenc je slovenski bančni sistem opisal kot konservativen in varen. Ne zaznavajo večjih odlivov med bankami ali čez meje. Tveganje financiranja bank ostaja zmerno. Vloge nebančnega sektorja so ostale stabilne in so najpomembnejši vir financiranja slovenskega bančnega sistema, je povedala namestnica direktorja oddelka za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko Damjana Iglič. Delež vlog nebančnega sektorja je predstavljal 78,6 odstotka bilančne vsote.

Večje razlike v depozitnih obrestnih merah znotraj bančnega sistema, ki zaenkrat precej zaostajajo za povprečjem evrskega območja, bi lahko v prihodnje spodbudile varčevalce k premiku prihrankov med slovenskimi bankami, ocenjujejo v BS. "Pri nas pomembnega povečanja obrestnih mer na depozite še ni. Prepričan sem, da se bo to v prihodnje zgodilo," pravi Dolenc.

"Bank ne moremo prisiliti v dvig obrestnih mer na depozite. Slej kot prej je realno pričakovati, da se bo dvig zgodil tudi pri depozitih." Resnih premikov še ni bilo. "Opažamo, da so posamezne banke malenkostno dvignile obrestne mere za vezane vloge. To so manjši dvigi, komitenti po mojem še niso pripravljeni prenašati svojih vlog. Pričakujemo, da bodo banke s pametno cenovno politiko prej kot prej začele slediti,'' pravi Iglič. Dodaja, da imajo slovenske banke preveč likvidnosti in zato v dvig obrestnih mer na depozite niso prisiljene.

Količnik likvidnostnega kritja (LCR) kaže kratkoročno likvidnost bank. Postopno se je zviševal od oktobra dalje, trenutno znaša 290 odstotkov. S tem še nekoliko zaostaja za vrednostjo izpred enega leta, a hkrati močno presega minimalno regulatorno zahtevo (sto odstotkov) in uvršča Slovenijo v prvo tretjino držav evroobmočja.

"Depozitarji so konservativni, malo cenovno občutljivi in zelo veliko dajo na varnost. Navajeni so na naše banke, jim zaupajo in niso motivirani, da bi iskali alternativne naložbe v smislu depozitov v drugih državah. V zadnjih letih v različnih razmerah nismo zaznali večjih odlivov med bankami, kaj šele prek meja," je dodal Dolenc. Ocenjuje, da bo zaradi konservativnosti depozitarjev ostalo tako.

Dodaja, da imajo depozitarji malo resnih alternativ. Poudarja, da je dobro, da imajo alternativne naložbe. ''Teh je v Sloveniji premalo. Primerno bi bilo dodatno razvijati kapitalski trg. Primerno je imeti alternativne naložbe, da ni alternativna naložba samo drugo in tretje stanovanje.''