Razočarani Evropejci umikajo denar iz bank

Evropski varčevalci v iskanju boljše ponudbe umikajo vse več svojega denarja iz bank, saj se banke upirajo plačevanju višjih obrestnih mer na depozite, piše Reuters. Trend je postal viden, ko so ene od največjih bank v Evropi objavile podatke o poslovanju, ki so pokazali na dobičkonosen začetek leta. Ob tem so podatki pokazali tako imenovani bank walk ali počasen odliv depozitov strank v iskanju višjih obrestnih mer. Banke niso izgubljale čas pri višanju obrestnih mer na posojila, ko je z dvigi začela Evropska centralna banka (ECB). Večina pa odlaša z višanjem obrestnih mer na depozite.

To je povečalo dobiček številnih večjih bank nad pričakovanja mnogih analitikov, pri varčevalcih pa pustilo grenak priokus in sprožilo nova vprašanja glede dolgoročne stabilnosti sektorja. ''Tradicionalne banke se morajo odločiti, ali naj čim bolj povečajo svoj donos tako, da ohranjajo čim nižje obrestne mere na depozite, ali dajo prednost svoji likvidnosti in stabilnosti s povišanjem obrestnih mer in zadrževanjem sredstev strank,'' je za Reuters povedal Nicola Marinelli z londonske univerze Regent University.

Med varčevalci, ki v času visoke inflacije iščejo višje donose za svoj denar, so se za priljubljene izkazali skladi denarnega trga, še piše Reuters. V zadnjih letih so donosi teh skladov le malenkost presegali obrestne mere za bančne depozite. Indeks skladov denarnega trga, denominiran v funtih, pa je imel 25. aprila 4,12-odstotni letni donos. Vrednost v evrih je znašala 2,81 odstotka. Medtem so v nekaterih bankah obresti na depozite še vedno pod enim odstotkom.

Obseg vlog upadel tudi v Sloveniji

Tudi Banka Slovenije (BS) je v svojem zadnjem poročilu opazila, da so se obrestne mere za novoodobrena posojila nebančnemu sektorju še naprej zviševale, medtem ko depozitne obrestne mere kljub rahlemu porastu ostajajo izredno nizke. Obrestne mere za vloge gospodinjstev nad enim letom so januarja znašale 1,4 odstotka. V območju evra je bila povprečna obrestna mera v istem času dvoodstotna. Od takrat so se obrestne mere v Sloveniji povečale in se marca približale dvema odstotkoma.

V Sloveniji se je marca obseg novih vlog zmanjšal, in sicer za približno 197 milijonov evrov. To je največ po marcu 2022. Skupno so imeli Slovenci na bankah marca dobrih 23 milijard evrov vlog.

Podatki družbe Refinitiv so marca pokazali za več kot 34 milijard evrov neto prilivov v evropske sklade denarnega trga. Skladi so že konec lanskega leta obvladovali sredstva v višini več kot 1,4 bilijona evrov, vendar so v primerjavi z depoziti bank, ki jih je za 9,45 bilijona evrov, še vedno majhni.

V Združenem kraljestvu so stranke banke NatWest v prvih treh mesecih leta dvignile za 11,1 milijarde funtov, depoziti banke HSBC so se v tem obdobju zmanjšali za deset milijard dolarjev, na 1,6 bilijona dolarjev. Banki Barclays in Lloyds Banking Group sta zabeležili odliv depozitov v višini pet milijard in 2,2 milijarde funtov. V Nemčiji so podatki Bundesbank pokazali, da so se vloge gospodinjstev zmanjšale za skoraj skoraj odstotkov glede na leto prej.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar