Premier Golob: 'Vau, sodelovanje avtomobilistov je vzorčni primer za Slovenijo'

"Osebna vozila nimajo več prihodnosti v Evropi in Sloveniji," je na današnji Inovacijski konferenci misije GREMO v Ljubljani kontekst nove realnosti avtomobilske industrije, v kateri se je na račun številnih dejavnikov, med katerimi prav nič skromno ne nastopa ameriški predsednik Donald Trump s svojo trgovinsko vojno, začrtal Radovan Bolko, član nadzornega sveta Kolektor Mobility in predsednik nadzornega sveta ACS.

Direktorica SRIP (Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo na področju mobilnosti) avtomobilskega grozda ACS+ Tanja Mohorič je uvodoma poudarila, da se je avtomobilska industrija na splošno in slovenski dobavitelji konkretno v minulem letu soočala s precedenčnimi izzivi in tveganji, ki imajo globalni predznak.

"Razmere so se zaostrile, trg je zahtevnejši, v EU se soočamo z rastjo cen energentov in surovin," je dejala in zraven uvrstila še silovit prodor kitajskih znamk. "Soočamo se z zelo močnim prodorom kitajskih znamk na evropski trg in tega ne moremo prezreti niti pri nas, zato moramo poiskati rešitve," je bila jasna direktorica projekta, ki ga je leta 2022 zagnala deseterica (kasneje se je pridružilo še eno podjetje) najbolj vidnih in naprednih domačih podjetij pri nas. Ti danes sestavljajo strateški svet avtomobilskega grozda, ki iščejo odgovor na glavno vprašanje prebroditve "popolne nevihte", kakor je izzive avtoindustrije slikovito povzela Mohorič.

V razvoju 4 projekti, letos še peti

"Uspešno naslavljamo izzive," je lansko delovanje projekta, ki ga s finančnimi sredstvi, v kontekstu prodora na tuje trge pa tudi z gospodarsko diplomacijo, podpira vlada. "V razvoju imamo štiri projekte, v pripravi je tudi peti," pravi direktorica. "Vrednost vsakega je v razponu med 30 in 35 milijoni evrov, kjer skupaj na posamičnem sodeluje od 15 do preko 20 domačih podjetij," je naštela.

Denarni tok EBITDA skupine misije GREMO narašča - z lanskih 395 milijonov evrov naj bi letos narasel na 446 milijonov, do leta 2027 pa že na 540 milijonov. Narašča tudi masa bruto plač ter vlaganja v razvoj in raziskave, ki naj bi se z lanskih 147 milijonov evrov do leta 2027 povečali na 170 milijonov. Dodana vrednost na zaposlenega v sektorju, ki predstavlja v grobem 10 odstotkov BDP, je presegla 61 tisoč evrov na zaposlenega.

Osebna vozila zgodovina? Prihajajo droni

V prvi vrsti pobude, ki po besedah ustanoviteljev ne predstavlja zgolj vzorčnega primera povezovanja podjetij v avtomobilskem sektorju, ampak gospodarstva nasploh, sta povezovanje, diverzifikacija in inovacije. "Zavračam primerjave avtomobilske industrije s tekstilno," je vpričo slovenskega vladnega vrha na čelu s predsednikom vlade Robertom Golobom in ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorjem Papičem, o stanju v domači industriji kljubovalno dejal Bolko.

"Ko mi govorimo o diverzifikaciji, ne mislimo o preusmerjanju v druge sektorje industrije, ampak o prehodu na nov poslovni model," je zatrdila Mohorič. "Upam si trditi, da bodo osebna vozila v prihodnosti v manjšini, zato tudi industrija prehaja na poslovni model mobilnosti," je napovedal Bolko.

Toda, kaj je pravzaprav mobilnost? "V najširšem pomenu pojma gre za transportna vozila, kombije, kmetijsko mehanizacijo, delovne stroje, robote, skladiščne sisteme," našteva in v luči aktualnih izdatkov za obrambo izpostavi tudi drone: "Mobilnost je povezana tudi z vojno rabo," je dejal ob predstavitvi poslovanja projekta.

Direktorica Mohorič diverzifikacijo vidi kot povezan nastop podjetij na tujih trgih, ki so v vzponu. Domači dobavitelji so še naprej v veliki meri vezane na evropske trge, zlasti nemški trg, ki ne najde izhoda iz labirinta težav, povezanih s prehodom na električni pogon in digitalizacijo. "90 odstotkov produktov domače industrije gre v izvoz, jedrna skupina v okviru misije GREMO izvozi celo 95 odstotkov produkcije," veliko in ne najbolj strateško smelo odvisnost od EU trgov izpostavi Mohorič.

V kontekstu gospodarskega nazadovanja jedrnih evropskih držav in avtomobilskih trgov ter carinske vojne z ZDA je zlasti zaskrbljujoč podatek, da so domači dobavitelji izvozno v 40 odstotkih vezani izključno na nemški trg, sledita mu Francija in Italija. "Le malo je prodaje na tretje trge, lani sprejeti akcijski načrt misije do leta 2035 zato kot ključne tri stebre za razvoj konkurenčnosti postavlja - vlaganje v raziskave in razvoj, razvoj partnerstva in internacionalizacijo," odgovor na naštete izzive povzame Mohorič.

Vzročno sodelovanje med ESAA in ACS

A kateri trgi so to, če odštejemo mlačno Evropo in s carinskim obzidjem ograjene ZDA? Zbuja se Severna Afrika, ki postavlja svojo industrijo, Italijani in Francozi močno pritiskajo na te trge, pravi Mohorič. Avtomobilski grozd, ki je pred nedavnim sklenil strateško partnerstvo z Euro-Sino avtomobilskim združenjem ESAA, ki ga vodi ustanovitelj in direktor Blaž Štefe, je pred nedavnim prejel tudi ponudbo za sodelovanje z Azerbajdžanom, pogovori tečejo tudi s Češko.

Štefe, ki je osem let deloval na kitajskem trgu, kjer je navezal stike s skoraj vsemi avtomobilskimi proizvajalci, je dejal, da se lahko slovenska podjetja v kitajske verige vključijo tako, da "kitajski vladi pokažemo, da imamo vizijo in načrt in najboljši način, da to storimo, je, da pogledamo, kako to počnejo njihove province, ki so same po sebi uveljavljene globalne avtomobilistične sile," je svetoval partnerjem misije GREMO.

Sodelovanje med ESAA in ACS bo po besedah Mohorič vzorčen pri nastopu domačih proizvajalcev na tujem. "Smo nišni in v tem smo vrhunski, na nišah moramo delati, saj bomo tako tudi globalno zanimivi in konkurenčni, razvijali bomo poslovne modele za posamezne trge, kot je denimo z ESAA za Kitajsko," je napovedala in izpostavila še Indijo, Afriko in Bližnji vzhod oziroma Savdsko Arabijo.

A model naj bi služil tudi kot pospeševalnik vključevanja domačih podjetij v kitajske proizvodne verige na evropskih, morda tudi slovenskih tleh. "Podjetja, ki se vklopijo v 'kitajski klub', bomo aktivno promovirali njihovim proizvajalcem, tako da bodo del njihove dobaviteljske verige, še preden začnejo graditi kapacitete tukaj," je Štefe opisal poslanstvo sodelovanja. Ko bo kitajska znamka sprejela odločitev za gradnjo tovarne, bo namreč že vnaprej izbrala dobavitelje in če te ni zraven na začetku, si out," je opisal kitajski poslovni model. 

Aleš Kovačič

Gremo v Savdsko Arabijo

Kot smo poročali na straneh Bloomberg Adria, se med izvoznimi trgi v tretjih državah domači dobavitelji poskušajo plasirati v Savdsko Arabijo. Zalivska kraljevina ima na področju ekonomske diverzifikacije zmanjševanja odvisnosti od naftne trgovine in dodatnih virov za zmanjševanje naraščajočega proračunskega primanjkljaja ambiciozne načrte s proizvodnjo električnih vozil.

Do leta 2035 naj bi kraljevina izdelala milijon e-vozil, ima globalne konkurenčne pogoje in se šele razvija, "kar je za nas dober signal in potencial," je povedal koordinator misije GREMO Iztok Seljak, ki je prav tako poudaril pomen preboja na tretje trge. "Imajo poceni energijo, gradijo novo luko samo za avtomobiliste, če smo tam, se nam odpirajo trgi zahodne Afrike, predvsem pa nimajo dobaviteljske verige," je o povedal o prednostih.

Seljak je poudaril, da smo v avtoindustriji "priča razpadu dominantnih pozicij ZDA, EU, Japonske, Koreje", ki jih prevzema Kitajska. Ta ima v rokah že okoli 80 odstotkov globalnega trga EV-jev, zato je treba poiskati inovativne razvojne rešitve, ki jih bodo Kitajci prepoznali kot koristne zanje. Prihajajo tehnologije, kot so zeleni vodik, induktivno polnjenje, jedrski pogon in druge, ki bodo v prihodnje dominirale, je povedal.

Premier napovedal nov zakon

"Vau, da avtomobilisti sodelujejo in skupaj razvijajo odprtokodne sisteme, je prednost, ki jo bo slovenska industrija lahko najbolje unovčila," je navdušeno dejal premier, ki ni skoparil s pohvalami na račun misije GREMO. "Danes tega uspeha še ne moremo meriti v številkah, v prihodkih, a ga lahko merimo v klimi v avtoindustriji, ki je izjemna," je poudaril Golob. Povedal je, da je bil ob zagonu projekta uvodoma skeptičen, da bodo avtomobilisti sposobni stopiti skupaj. "A ko vas poslušam danes, kapo dol," je optimistično dejal premier in ocenil, da bo Slovenija ekonomsko prosperirala preko naložb v znanje, ki poraja kreativnost, ta pa nastaja s povezovanjem.

Premier je izpostavil težave s črpanjem državnih sredstev za financiranje projekta, češ da "procesi v javni upravi ne dovoljujejo ali otežujejo financiranje takšnih projektov". "Potrudil se bom, da bomo na podlagi tega projekta pripravili zakon," je napovedal, zato da bodo pravila lahko zapisali za naslednjih pet do 10 let, je pojasnil namen nove zakonodaje.

Golob: 'Seksi AI, orožje in umetna inteligenca'

"Kot najbolj 'seksi' področja bi izpostavil umetno inteligenco, vesolje in obrambo," je povedal in ob tem partnerje misije GREMO - po vzoru Nemčije in tamkajšnje avtoindustrije - pozval k vstopu v obrambno panogo, saj "bomo izdatke v EU in Sloveniji podvojili".

Golob je napovedal tudi tovarno AI: "Poskušali bomo povezati superračunalnik s tovarno umetne inteligence, kar bi se lahko zgodilo še pred koncem leta," je napovedal. Glede vesolja pa: "Slovenija ima željo postati vesoljska velesila, zato poudarek na naprednih materialnih, o katerih smo danes tudi veliko slišali."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar