Zakaj vlagatelji v negotovih časih izbirajo ETF-je in kje najpogosteje delajo napake

Medtem ko vsak dan spremljamo naslove o vojnah v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, napetostih okoli Tajvana in pospešenem oboroževanju Evrope, postaja za vlagatelje vse pomembnejše vprašanje, kako ohraniti in povečati kapital v svetu, v katerem je geopolitična negotovost postala ena redkih gotovosti. To je bila tema spletnega seminarja Vlaganje v času konfliktov: kako geopolitična tveganja spreminjajo logiko ETF-jev, ki ga je Bloomberg Adria organizirala ta teden.

Spremljanje inflacije, odločitev centralnih bank in gospodarskih ciklov je bilo od nekdaj sestavni del vlaganja, v zadnjih letih pa je nemogoče analizirati borzo brez pogleda na globalni geopolitični zemljevid. Po svetu trenutno poteka več kot 50 konfliktov, največ po drugi svetovni vojni. Če lahko že en raketni salvo v trenutku zamaje ceno nafte, potem vlagatelji za zaščito z razlogom izbirajo ETF sklade. Hkrati se z vlaganjem v te sklade priključujejo dolgoročnim globalnim trendom.

Zgodovina se (ne) ponavlja

Če je nekoč morda še obstajalo obdobje, ko je večji del sveta geopolitične dogodke spremljal zgolj skozi prizmo nacionalnih, verskih in družbenih konfliktov, brez vpliva na osebne finance ali naložbene odločitve, je ta čas daleč za nami.

Đorđe Ostojić, strokovnjak za osebne finance, ocenjuje, da geopolitika še nikoli ni bila tako tesno povezana z borzo kot danes.

"Od druge svetovne vojne, korejske in vietnamske vojne pa do aktualnih konfliktov v Ukrajini in Iranu je dejstvo, da se trgi najbolj bojijo negotovosti, še preden do konflikta sploh pride. Paradoks je, da sploh ni treba, da se 'slišijo topovi', da bi se trg odzval. Res pa je, da na takšno reakcijo vpliva tudi nekakšna 'priprava' na konflikt, saj najprej potekajo diplomatska pogajanja, kopičijo se vojaške enote in napovedujejo naložbe v vojaško opremo. Vse to skupaj deluje kot napoved konflikta," je Ostojić dejal na spletnem seminarju.

Na vprašanje, kako se vlagatelji odzovejo, ko vojna že izbruhne, Ostojić pravi, da gre najpogosteje za dva modela, oba pa sta po njegovem mnenju napačna. Vlagatelji takrat bodisi prodajo vse, ker menijo, da sledi zlom trga, bodisi predolgo čakajo z odločitvijo, kar jih pahne v paralizo in povzroči, da zamudijo ključne trenutke.

Ali je ETF boljša stava kot posamezna delnica

V obdobjih povečane negotovosti, ki jim smo priča že več let, imajo ETF-ji pogosto prednost pred delnicami, saj omogočajo razpršitev. Medtem ko lahko vrednost posameznega podjetja močno pade zaradi slabih poslovnih rezultatov ali geopolitičnih pretresov, ETF tveganje praktično razporedi med desetine ali stotine podjetij ter vlagatelja zaščiti pred preveliko odvisnostjo od ene same delnice.

ETF je, lahko bi rekli, neke vrste zračna blazina, hkrati pa tudi barometer, ki kaže razpoloženje na trgu.

"Prednost ETF-ja, ki jo je treba posebej poudariti, je takojšnja likvidnost, saj lahko z ETF-ji trgujemo praktično ves dan, dokler je borza odprta. Druga prednost je takojšen odziv ETF-ja na dogajanje v svetu; pri ETF-ju ni blefiranja. Naj navedem slikovit primer: če se ob 14. uri zasliši vojna sirena, se bo cena ETF-ja na podlagi te informacije spremenila že ob 14. uri in dveh sekundah. Kot tretjo točko bi izpostavil ogromne kapitalske prilive in odlive, saj veliki igralci prek ETF-jev premikajo ogromne vsote kapitala."

Vendar ni dovolj zgolj reči: vlagajte v ETF. Pomembno je, kaj izberete in kako to ocenjujete. Geopolitična negotovost ne pomeni nujno bega z delniških trgov. Pogosto se zgodi ravno nasprotno: kapital se umika iz posameznih regij in sektorjev, a še naprej išče zatočišče na največjih in najbolj likvidnih trgih.

Kako vojne in grožnje oblikujejo trg

Mihael Blažeković, glavni analitik Bloomberg Adria, pravi, da številni trgi v svoje cene že vključijo aktualne ali potencialne konflikte. "Kapitalski trgi so pravzaprav prihodnja pričakovanja o donosih, inflaciji ali čem tretjem."

Dodaja, da se večina trenutnih svetovnih konfliktov odvija v Afriki, kar nima neposrednega vpliva na ZDA ali Evropo, razen posameznih dogodkov, ki lahko posredno vplivajo na trg čipov, nekaterih surovin in plemenitih kovin. Ko govori o vojni v Ukrajini oziroma Iranu, Blažeković potegne vzporednico med odzivi trgov na oba dogodka: prvi je po njegovih besedah pretresel borze, ker je prišel kot presenečenje, drugi pa se je "kuhal" že nekaj časa, zato je bil tudi padec trgov manjši.

Poleg tega je Trump od začetka vojne na Bližnjem vzhodu februarja 2026 skoraj 40-krat napovedal premirje z Iranom, do katerega do danes ni prišlo. Trgi so se torej na takšne Trumpove izjave že navadili. Tako je v obdobju napovedovanja pompoznih sankcij praktično celotnemu svetu nastal tudi izraz TACO, iz angleškega "Trump Always Chickens Out", kar pomeni, da se Trump na koncu vedno umakne. Zaradi tega so številni trgovci razvili strategijo, znano kot "buy the dip" oziroma kupovanje ob padcih med Trumpovimi političnimi grožnjami - delnice kupujejo po padcu, v pričakovanju, da se bodo razmere pozneje umirile.

Za vlagatelje je pomembno tudi spremljanje odločitev centralnih bank. ECB je v četrtek zvišala obrestne mere, da bi umirila inflacijo, kar je negativno vplivalo na obveznice, pa tudi na zlato, saj to ne prinaša donosa, temveč omogoča zgolj kapitalski dobiček. "To ni idealen čas za vlaganje v obveznice. Treba je počakati tudi na Fed," svetuje Blažeković.

Pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih mesecih ostala na teh ravneh, dokler se ne uredijo razmere v Hormuški ožini, skozi katero poteka kar 25 odstotkov dobave nafte in plina. To bi pomenilo, da bo zlato še naprej manj privlačno, zato so boljša možnost dividendne delnice. V tem smislu predlaga ETF-je, ki sledijo podjetjem z dividendnimi donosi med petimi in sedmimi odstotki, med katerimi so Krka, Nova ljubljanska banka, Metalac in Messer.

Trenutno po mnenju analitika Bloomberg Adria ni zanimivo niti vlaganje v obrambni sektor, saj je prvi, najmočnejši val že minil. Kot primer navaja češko podjetje CSG, katerega delnice so nedavno padle celo za 50 odstotkov.

"Čeprav so ciljali na IPO po pošteni ceni delnice, so delnice na koncu potonile, ker se je izkazalo, da CSG ne more odgovoriti na število zahtev oziroma naročil," pravi Blažeković. Ob tem pojasnjuje tudi tesno povezavo med sektorjem umetnih gnojil in geopolitiko, saj cene teh proizvodov zdaj padajo zaradi pričakovanj o odprtju Hormuške ožine oziroma koncu vojne v Iranu.

Ameriški trg je večkrat pokazal izjemno odpornost. Med vojno v Ukrajini, konfliktom na Bližnjem vzhodu in naraščajočimi napetostmi okoli Tajvana je indeks S&P 500 še naprej rasel, predvsem zaradi prevladujoče vloge tehnoloških podjetij in velikih kapitalskih prilivov v sektor umetne inteligence. To kaže, da vlagatelji niti v obdobjih povečane negotovosti ne zapuščajo delnic, temveč kapital preusmerjajo v sektorje, za katere verjamejo, da lahko nadaljujejo rast kljub globalnim pretresom. ETF-ji, ki sledijo indeksu S&P 500, veljajo za zlati standard, Ostojić pa predlaga tudi razmislek o globalnem ETF-ju kot dodatku k tej strategiji.

"Primerjate lahko ta dva ETF-ja, da vidite, ali je tveganje skoncentrirano samo v ZDA ali se je razlilo tudi po Evropi. Pri tem je pomembno spremljati vedenje velikih igralcev - ali se umikajo in od kod, ter kje vztrajno ohranjajo kapital. Če vidimo, da ETF-ji padajo enakomerno, je to pravzaprav signal, da vlagatelji zapuščajo tvegano naložbeno okolje in se obračajo k zlatu, obveznicam ali denarnim skladom."

Faze cikla v obdobju konfliktov

Vsako obdobje praviloma piše svojo zgodovino, a to so nekatere najpogostejše faze, skozi katere gre trg, ko po svetu pokajo topovi oziroma letijo droni, kot leta 2026.

• Negotovost velike vlagatelje prisili, da pravočasno analizirajo svoje pozicije in morebitna tveganja. Veliki vlagatelji si prizadevajo zmanjšati izpostavljenost tvegani aktivi.

 

• V drugi fazi do vojne še ni prišlo, a se zgodba stopnjuje in pride do večjih padcev. Vendar je ta padec večinoma presenetljiv le za manjše vlagatelje, saj so veliki igralci že v prvi fazi sprejeli ukrepe za zaščito.

 

• Sledi faza sprejemanja konflikta, v kateri se pokaže, da se svet ni ustavil. Po Ostojićevih besedah se celo prelahko navadimo na vojno dogajanje in še naprej delujemo, kot da ga ni. V tej fazi pride do konsolidacije in okrevanja, čeprav vojne še ni konec - in to je ključno.

 

Pri tem je pomembno poudariti, da se vlagatelji po umiku v prvi fazi v tretji fazi že počasi vračajo k tvegani aktivi, vendar previdno izbirajo sektorje. Ciljajo sektorje z največjim potencialom za rast, kot sta energetika in obramba. Ideja je, da začne tvegani kapital "delati" že med okrevanjem trga.

"Ves ta čas mali vlagatelj sedi in čaka, in prav to razlikuje velike igralce od manjših. Prvi so se že vrnili na trg, drugi, ki so taktizirali, pa najpogosteje ne uspejo ujeti tega ‘dna’, temveč se vrnejo pri precej višjih vrednotenjih," opozarja Ostojić.

Turistična in letalska podjetja, pa tudi zabavna in avtomobilska industrija, spadajo med največje poražence v teh negotovih časih, saj jih med prvimi prizadenejo rast cen energentov, motnje v dobavnih verigah in slabše zaupanje potrošnikov.

Navsezadnje v svetu, v katerem lahko ena novica z Bližnjega vzhoda, Tajvana ali iz Ukrajine v nekaj urah spremeni razpoloženje vlagateljev, postaja razpršitev ključna. Pomembneje od poskusov napovedovanja naslednje geopolitične krize je, da je portfelj dovolj odporen, da jo pričaka.