Dohitevanje EU se je ustavilo, opozarja Umar

Slovenija se po kakovosti življenja, zadovoljstvu prebivalstva in nekaterih socialnih kazalnikih še naprej uvršča med uspešnejše države EU, vendar poročilo Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar) hkrati opozarja na več razvojnih tveganj.

Med ključnimi so po njihovih raziskavah nizka rast produktivnosti, slabitev konkurenčnosti izvoznega sektorja, vse slabša dostopnost stanovanj, rast socialne izključenosti ranljivih skupin ter neučinkovitosti v zdravstvu, institucijah in poslovnem okolju.

Po Umarjevih ugotovitvah je Slovenija leta 2025 po BDP na prebivalca v standardih kupne moči dosegla 91 odstotkov povprečja EU, enako kot leta 2023. Gospodarsko dohitevanje razvitejših držav se je tako ustavilo, glavni razlog pa ostaja prenizka produktivnost, ki je bila leta 2025 še 14 odstotkov pod povprečjem EU.

Ker je stopnja zaposlenosti v Sloveniji že nadpovprečno visoka, demografski trendi pa omejujejo nadaljnjo rast delovno aktivnega prebivalstva, bo prihodnja gospodarska rast vse bolj odvisna od produktivnosti. Umar pri tem opozarja predvsem na prepočasno rast investicij, zlasti podjetniških vlaganj v inovacije, digitalizacijo, kadre ter organizacijsko in poslovno preobrazbo.

 

Izvozniki pod pritiskom, fiskalni prostor ožji

Slovensko gospodarstvo je bilo v zahtevnih mednarodnih razmerah zadnjih let razmeroma odporno, tudi zaradi državne podpore. Gospodarska rast je v obdobju 2022–2025 presegala povprečje EU in držav višegrajske skupine, a se je po močnem okrevanju po epidemiji postopoma umirjala.

Upočasnitev je izhajala predvsem iz izvoznega sektorja, ki ga bremenijo šibkejše tuje povpraševanje, energetski šok, geopolitične napetosti, nova trgovinska politika ZDA in strukturne težave evropske industrije. Konkurenčni položaj podjetij dodatno slabi hitra rast stroškov dela ob šibki rasti produktivnosti, kar ohranja tudi pritiske na rast cen, zlasti storitev.

Rast izvoznega tržnega deleža pri blagu je po odboju po energetski krizi leta 2025 zastala. Finančno stanje podjetniškega sektorja ostaja razmeroma ugodno, prvi kazalniki za leto 2025 pa kažejo rahlo poslabšanje, predvsem v predelovalnih dejavnostih.

Ob tem Umar opozarja na oženje fiskalnega prostora. Država je v zadnjih letih blažila posledice šokov, vendar povečanje trajnejših izdatkov leta 2025 brez ustreznih prilagoditev zmanjšuje sposobnost odziva na nove krize, med drugim na morebitni ponovni energetski šok v letu 2026.

Inovacije napredujejo, digitalizacija zaostaja

Slovenija je po evropskem inovacijskem indeksu od leta 2018 dosegla enega največjih napredkov v EU, zmanjšala zaostanek za povprečjem EU in vodilnimi inovatorkami ter ohranila prednost pred primerljivimi državami.

A za preboj med vodilne inovatorke bodo potrebna večja vlaganja podjetij v inovacije in neoprijemljivi kapital. Med največjimi slabostmi izstopa digitalizacija: Slovenija zaostaja tako pri digitalnih kompetencah prebivalstva kot pri digitalni preobrazbi podjetij, kjer je napredek med najpočasnejšimi v EU.

Poslovno okolje medtem še naprej bremenijo birokracija, dolgi in zapleteni postopki ter pomanjkljiva transparentnost vladnih politik. Posebej izstopajo postopki pri gradbenih in okoljevarstvenih dovoljenjih, kar zmanjšuje privlačnost Slovenije za investicije. Zaupanje v institucije ostaja nizko.

Življenjski pogoji boljši, a ranljive skupine bolj ogrožene

Na socialnem področju je splošna slika razmeroma ugodna. Zadovoljstvo z življenjem je leta 2025 doseglo najvišjo raven doslej, mediana bruto razpoložljivega dohodka na prebivalca pa od leta 2022 nekoliko presega povprečje EU. K temu so prispevali visoka zaposlenost, rast plač in transferjev.

Vendar višji dohodki zvišujejo tudi prag tveganja revščine. Stopnja tveganja socialne izključenosti se je leta 2025 povečala na 15,5 odstotka, povečala se je tudi stopnja tveganja revščine, čeprav obe še ostajata pod povprečjem EU. Stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti ostaja na najnižjih ravneh.

Eden najbolj izrazitih socialno-ekonomskih izzivov je stanovanjska dostopnost. Ta se zmanjšuje zaradi majhne ponudbe stanovanj, trajne rasti cen nepremičnin in spremenjenih bivanjskih potreb. Ponudbo omejujejo star stanovanjski sklad, premajhen neprofitni najemni sektor, slabo urejen zasebni najemni trg, skromna gradnja, pomanjkanje komunalno opremljenih zemljišč in dolgotrajni postopki.

Javnih najemnih stanovanj je le štiri odstotke celotnega sklada, medtem ko je povprečje EU osem odstotkov. Rast cen stanovanj presega rast dohodkov, najbolj pa prizadene mlade, priseljence in kupce prvega stanovanja.

Umar med pomembnimi izzivi izpostavlja tudi rast odsotnosti z dela zaradi bolezni. Leta 2025 so bolniške odsotnosti dosegle sedem odstotkov izgubljenih delovnih dni, leto prej 6,7 odstotka in so skoraj dvakrat višje kot v povprečju EU. Med glavnimi razlogi so staranje delovne sile, kronične in duševne bolezni, delovni pogoji ter pomanjkljivosti pri poklicni rehabilitaciji.