Uzbekistanski veleposlanik Shakhavdinov: 'Želimo, da Krka proizvaja v Uzbekistanu'

Ob robu poslovnega foruma Slovenija-Uzbekistan, ki ga je v četrtek v Ljubljani organizirala agencija Spirit, smo se pogovarjali z uzbekistanskim veleposlanikom v Budimpešti, ki pokriva tudi Slovenijo.

Z veleposlanikom Aybekom Shakhavdinovim je beseda tekla o dvostranskih odnosih med Slovenijo in Uzbekistanom, ki jih sogovornik opisuje kot "zelo dobre", poslovnem sodelovanju in skupnih projektih na področju izobraževanja.

Shakhavdinov je med prioritetnimi področji poslovnega sodelovanja izpostavil predvsem farmacevtsko industrijo. "Spodbujamo podjetja, kot so Krka, Sandoz in Lek, da pridejo v Uzbekistan ne le kot podjetja, ki tam prodajajo svoje izdelke, ampak tudi kot proizvajalci," je povedal.

Kako bi ocenili trenutne odnose med Slovenijo in Uzbekistanom in kje vidite priložnosti za nadaljnjo izboljšanje in okrepitev odnosov?

Uzbekistan in Slovenija gradita povsem novo raven odnosov. Letošnjega maja ste gostili našega predsednika Šavkata Mirzijojeva, ki je odprl nove poti za sodelovanje. Odnosi so bili vedno zelo dobri, vendar je ta obisk prinesel nove poti in priložnosti ter novo vrsto dvostranskih odnosov s poudarkom na gospodarskem in investicijskem sodelovanju.

Odnosi med Uzbekistanom in Slovenijo so lahko vzor tudi večjim državam članicam EU, saj je Slovenija relativno majhna država z le dvema milijonoma prebivalcev, a je blagovna menjava med državama celo veliko večja kot z državami, ki so večje od Slovenije.

Lani je dvostranska trgovina znašala od 170 do 180 milijonov dolarjev, kar je precej visoko za relativno majhno državo. Slovenija si zelo prizadeva za sodelovanje z Uzbekistanom, pri čemer je glavni poudarek na trgovini, gospodarstvu in turizmu. Kljub temu pa obstajajo še vrzeli, ki jih moramo zapolniti in izboljšati.

Uzbekistan ima veliko priložnosti za izvoz svojih proizvodov, zlasti tekstila, zelenjave in sadja, sledili pa bi lahko tudi petrokemijski proizvodi. Na tem delamo skupaj s slovensko vlado. Zelo sem hvaležen za podporo, ki mi jo vlada nudi pri mojih prizadevanjih za olajšanje tega. Sem precej optimističen in upam, da se bodo odnosi v prihodnjih letih še izboljšali.

Omenili ste, da ste pogosto v Sloveniji, zato verjetno potekajo številna pogajanja v poslovnih in diplomatskih krogih. V Sloveniji še ni uzbekistanskega veleposlaništva, prav tako ne slovenskega v Taškentu. Ali bo Republika Uzbekistan kmalu odprla veleposlaništvo v Ljubljani?

To idejo je predlagala slovenska stran, vendar je to nekaj, o čemer mora odločati vlada. Ni v moji pristojnosti, da o tem odločam. Seveda nihče ne more izključiti te možnosti v prihodnosti, vendar je ideja še vedno v fazi razmišljanja na obeh straneh.

Uzbekistanski predsednik Mirzijojev je maja obiskal Slovenijo, kjer se je sestal tako s predsednikom vlade Golobom kot tudi s predsednico Pirc Musar. Podpisal je številne sporazume o sodelovanju na področju prometa in logistike ter razvoja pametnih mest, medtem ko je uradna izjava po obisku navajala, da so prednostna področja gospodarskega sodelovanja med državama predvsem na področju farmacevtske industrije. Kako pomembno je sodelovanje na področju farmacevtske industrije za Taškent?

Sodelovanje na farmacevtskem področju je pomembno tako za Uzbekistan kot tudi za Slovenijo. Menim, da je za Slovenijo še pomembnejše, saj je Uzbekistan z 38 milijoni prebivalcev velik trg. Je ogromen trg z mladim prebivalstvom in zelo dinamično rastočim gospodarstvom, zato Slovenija v Uzbekistan izvaža veliko farmacevtskih izdelkov. Samo Krka, največja farmacevtska družba v Sloveniji, je lani v Uzbekistan prodala farmacevtske izdelke v vrednosti več kot 50 milijonov dolarjev. Torej gre za precej veliko količino in število zdravil, ki jih dobavljajo v Uzbekistan.

Še zlasti nas zanima to, da slovenska podjetja ne bi le izvažala v Uzbekistan, ampak bi tam tudi proizvajala, saj je trg velik. Poleg tega ima Uzbekistan sklenjene sporazume o zunanji trgovini z več državami Skupnosti neodvisnih držav (CIS), zato se vse, kar se proizvede v Uzbekistanu, lahko brez carinskih ali drugih dajatev enostavno proda tem državam. To je zelo dobra priložnost, zato spodbujamo podjetja, kot so Krka, Sandoz in Lek, da pridejo v Uzbekistan ne le kot podjetja, ki tam prodajajo svoje izdelke, ampak tudi kot proizvajalci, saj imamo v Uzbekistanu zelo usposobljeno in dobro delovno silo. V Uzbekistanu imamo farmacevtsko univerzo, ki zagotavlja dobro osebje za delo v teh podjetjih.

Katera področja bi priporočili slovenskim podjetjem za naložbe v Uzbekistanu?

Slovenska podjetja so dobrodošla na vseh področjih. Najbolj nas zanima sodelovanje na področju avtomobilske industrije, kjer želimo privabiti čim več slovenskih podjetij, saj proizvajate veliko avtomobilskih rezervnih delov. Uzbekistan je nekakšna velesila v proizvodnji avtomobilov v Srednji Aziji. Smo edina država v tem bloku, ki ji je uspelo proizvajati lastne avtomobile zelo dobre kakovosti, ki se dobro prodajajo v tujini. Trenutno denimo proizvajamo avtomobile skupaj z družbo General Motors.

Volkswagen

 

Ne gre le za sestavljanje, ampak za nekakšno proizvodnjo, saj skupaj z General Motors proizvajamo tudi motorje in avtomobile same. Poleg tega imamo tudi več podjetij iz Azije in Evrope - tovarno BYD, ki proizvaja električne avtomobile, MAN, ki proizvaja tovornjake, in Isuzu, ki proizvaja avtomobile in minibuse.

Turinska politehnična univerza je v Taškentu odprla podružnico, namenjeno zlasti strojništvu, saj je Uzbekistan središče avtomobilske proizvodnje v celotni regiji. Ker Slovenija proizvaja veliko rezervnih delov, menim, da bi bila za podjetja, ki se ukvarjajo z avtomobilsko ali strojno proizvodnjo, lahko to dobra priložnost ali platforma za vstop na širši trg.

Če so slovenska podjetja zainteresirana, bi lahko raziskali tudi možnosti predelave živilskih proizvodov, saj imamo zelo dobro sadje in zelenjavo, ali pa čebeljih proizvodov, na primer medu, saj ste eden najboljših svetovnih proizvajalcev medu. Lahko bi skupaj naredili nekaj v smislu proizvodnje nekakšnega zdravila iz medu. Možnosti je veliko, pri čemer bi lahko poglobili sodelovanje na področju tekstila in energetike. Slovenija je država, ki veliko pozornosti posveča zelenemu razvoju, zato bi lahko prišla v Uzbekistan z namenom sodelovanja pri projektih zelene energije, na primer vzpostavitve malih in srednjih hidroelektrarn. To bi lahko bilo koristno za obe strani.

Uzbekistan je ena najhitreje rastočih držav, tako gospodarsko kot demografsko. Vsi vemo, da se Slovenija sooča z akutnim in velikim pomanjkanjem delovne sile. Ali med Taškentom in Ljubljano morda tečejo tudi projekti, povezani z izmenjavo ali uvozom delovne sile? Ali slovenska podjetja želijo uvoziti delovno silo iz Uzbekistana? Morda sodelujete pri takšnih dvostranskih pogovorih?

To je področje, ki je za nas zelo pomembno. Sodelovanje na področju migracij je nekaj, o čemer sta predsednik Mirzijojev in premier Golob zelo temeljito razpravljala v maju. To je pomembno tudi zato, ker danes, na zadnji dan obiska delegacije vaše agencije za zaposlovanje v Uzbekistanu, sodelujejo s šestimi ali sedmimi lokalnimi podjetji za zaposlovanje. Pogovori potekajo, vendar na žalost še ni končnega izida, ker je delegacija še vedno tam in se odloča. Verjamem, da bomo v prihodnjih tednih imeli jasnejšo sliko.

Pričakujem, da bo izid dober in da je Slovenija zelo zainteresirana za prihod delovne sile iz Uzbekistana. Uzbekistan pa je na drugi strani pripravljen poslati delovno silo v Slovenijo. To naj bi zajemalo delovna mesta v medicini, gradbeništvu in na drugih področjih gospodarstva, za katera Slovenija potrebuje delovno silo. Uzbekistan je zelo izobražen, discipliniran in deloven narod. Zgodovinsko gledano, smo bili zaradi narave naroda v Srednji Aziji obravnavani kot Prusija. Naši ljudje so zelo pridni, delavni, točni in disciplinirani, zato verjamem, da bi lahko bili dobra pridobitev za slovensko gospodarstvo. Vse države, kamor Uzbeki odhajajo na delo, so vedno zadovoljne.

Med obiskom predsednika Mirzijojeva v Ljubljani sta Slovenija in Uzbekistan podpisala tudi sporazum o sodelovanju na področju izobraževanja. Med letoma 2014 in 2019 je v programu Erasmus Mundus sodelovalo 20 različnih srednjeazijskih izobraževalnih ustanov. Upate, da bo takšnih primerov sodelovanja v prihodnosti še več?

Izobraževanje je eno izmed najpomembnejših področij, saj ima Uzbekistan mlado in hitro rastoče prebivalstvo. Zato je za nas in za mojo vlado izobraževanje najpomembnejša prednostna naloga za razvoj države in sodelovanja z drugimi državami. Tudi Slovenija se zanima za to. Večkrat sem se sestal z ministrom za visoko šolstvo, pri čemer si obe strani želita sodelovanja na tem področju.

Med tokratnim obiskom Slovenije se bom sestal tudi z rektorjem Univerze v Ljubljani, kjer bomo razpravljali o nekaterih praktičnih korakih. Spodbujal bom univerze, da se pogosteje udeležujejo programov, ki jih financira EU, kot sta Erasmus+ in Horizon. To prinaša dobro dodano vrednost. Načrtujem, da bomo letos ali v začetku prihodnjega leta organizirali prvi forum rektorjev med obema univerzama – ljubljansko in univerzo v Taškentu. Tako bomo rektorje z obeh univerz pripeljali v Uzbekistan in jim omogočili pogovore, kjer bodo lahko razpravljali o programih dvojnih diplom in morda odprtju podružnic ali drugih področjih sodelovanja.

Depositphotos

 

24. oktobra bo predsednik Mirzijojev odpotoval v Bruselj, kjer bo z voditelji EU podpisal dolgo pričakovani sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju (EPCA). Kaj ta sporazum prinaša tako za Uzbekistan kot tudi za EU?

Ta sporazum je dolgo pričakovani dokument, o katerem smo se dolgo pogajali. Po zaključku pogajanj je sledil dolgotrajen proces v Bruslju, saj vsi vemo, da bruseljska birokracija običajno zahteva veliko časa. Zdaj je sporazum skoraj dokončan in upam, da bo podpisan v roku enega meseca, ko bo uzbekistanski predsednik, njegova ekscelenca Mirzijojev, obiskal Bruselj.

Sporazum bo prinesel zelo dobre možnosti obema državama, saj bo to prvi sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ki bo ustvaril institucionalno podlago. Odprl bo možnosti na področju trgovine, gospodarstva, pravnega okvira, migracij, mobilnosti in medosebnih vezi. Obstaja veliko sektorsko sodelovanje, zato nam bo omogočil nove načine za izboljšanje, poleg tega pa bo Slovenija postala ključna država članica EU in pomemben partner za Uzbekistan.

Seveda bo to ustvarilo tudi nove sovražnike. Če smo iskreni, bo imel ta sporazum tudi zelo pomemben politični vpliv, saj so danes geopolitične tendence v svetu nepredvidljive in je EU verjetno edina od redkih akterjev v naši regiji ali v Uzbekistanu, ki nima skritih namenov, ki je pošten posrednik, ki si resnično želi, da bi se Srednja Azija razvila v uspešno državo, da bi Srednja Azija in zlasti Uzbekistan postala država, ki se razvija na podlagi glavnih načel, kot so vladavina prava, demokracija, zaščita človekovih pravic in seveda dobro vladanje. In prav zato bo ta sporazum prinesel nov veter, nove vrste prizadevanj v naše sodelovanje in odprl veliko novih vrat tako v okviru dvostranskega sodelovanja s Slovenijo kot tudi v okviru Evropske unije.

Uzbekistan je del pobude EU Global Gateway. Ima tudi dobre odnose z drugimi regionalnimi silami, kot sta Rusija in Kitajska. Vodi tako imenovani večvektorski pristop k zunanji politiki, s katerim si prizadeva za ohranjanje uravnoteženih in sodelovalnih odnosov z več svetovnimi silami, namesto da bi se izključno povezal z enim geopolitičnim blokom. Kako pomemben je ta pristop za Uzbekistan?

Današnja geopolitična situacija je zelo nepredvidljiva in menim, da ta pristop ni koristen le za Uzbekistan, ampak za vse države. Nobena država danes ne sme staviti vsega na eno karto. Moramo se diverzificirati, vse od gospodarskega sodelovanja do politične prevlade. Zato ima Uzbekistan tudi zelo dobre odnose z vsemi mednarodnimi akterji, ki delujejo v regiji in širše. Kitajska in Rusija sta naši pomembni gospodarski partnerici. Podobno kot Evropska unija in Združene države Amerike, s katerimi dobro sodelujemo na področju obrambe, izobraževanja in kulture. Zelo pomembno je, da še naprej tako sodel.

Global Gateway je dobra pobuda, ki lahko ustvari dobro povezljivost med Azijo in Evropo, v središču katere je Uzbekistan, ki je dejansko država, ki leži v samem središču Srednje Azije. Smo edina država, ki meji na vseh pet srednjeazijskih držav in Afganistan. Uzbekistan je središče Srednje Azije, tako da smo v bistvu v središču središča.

Kar zadeva Global Gateway, teče še veliko pogovorov, vendar žal še ni bilo sprejetih praktičnih ukrepov za začetek izvajanja kakršnihkoli projektov; vendar upam, da se bodo začeli. Takoj ko se bodo začeli, bo Uzbekistan zelo pomemben za uspeh te strategije, saj je naša geografska lega za to zelo pomembna.

Vaš mandat na veleposlaništvu v Budimpešti zajema tudi Hrvaško in Srbijo. Kako bi ocenili dvostranske odnose s tema dvema državama?

Ti državi sta prav tako zelo pomembni, zato z njima zelo intenzivno sodelujemo. Hrvaška vlada pod vodstvom Andreja Plenkovića si zelo prizadeva za vzpostavitev dobrega sodelovanja s srednjeazijskimi državami, zlasti z Uzbekistanom. Pripravljamo več visokih obiskov, ki bodo na sporedu letos in prihodnje leto v Uzbekistanu in na Hrvaškem. Hrvaška je zelo zainteresirana za trdno gospodarsko osnovo. Imamo veliko sestankov in razprav. Turizem je pomembno področje, na katerem bomo sodelovali tudi s Hrvaško. Prihodnji mesec bomo gostili veliko delegacijo ministrstva za turizem in odbora za turizem Uzbekistana, ki bo na Hrvaškem predstavila turistični potencial Uzbekistana. Verjamem, da je tudi tu veliko priložnosti, ki jih lahko obe strani izkoristita.

Tudi Srbija je zelo pomembna. Pred nekaj meseci sem predal poverilno pismo njegovi ekscelenci, predsedniku Aleksandru Vučiću, ki je prav tako zelo zainteresiran za spodbujanje sodelovanja. Ima zelo dobre osebne odnose z uzbekistanskim predsednikom, zato verjamem, da bo to leto zelo pomembno za odnose med Uzbekistanom in Srbijo. Seveda je naš glavni cilj v obeh državah trgovina, tako na Hrvaškem kot tudi v Srbiji. Verjamem, da če ustvarite dobro trdno gospodarsko osnovo, bodo sledila tudi druga področja, saj, kot vemo, je gospodarstvo osnova za vse. Če imate dobre gospodarske vezi in odnose, bo to ustvarilo dobro okolje za razcvet tudi na drugih področjih.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar