Ameriška podjetja in skupnosti, ki so se pri zagotavljanju delujočih poslovnih modelov zanašali na novo prispele priseljence, čaka hladen tuš: predsednik Donald Trump namerava ta dovod delovne sile zapreti.
Priseljenska delovna sila, ki v ZDA podpira večino ustvarjanja delovnih mest od leta 2020, je ogrožena iz obeh smeri: Trump si prizadeva za odvzem pravne zaščite in povezanih delovnih dovoljenj več sto tisoč ljudem, ki so že v ZDA, hkrati pa je njegov obmejni nadzor v veliki meri preprečil vstop novih delavcev v državo.
Na prvi fronti neposredna nevarnost preti več kot 800 tisoč ljudem – ti so večinoma s Kube, Haitija, Nikaragve in Venezuele – ki jim je Bidnova administracija dovolila vstop v ZDA ali pa jim dala možnost, da v državi ostanejo na podlagi humanitarnih razlogov, in jim odobrila začasna delovna dovoljenja. Zvezna sodišča so prizadevanja za odpravo te zaščite za zdaj sicer blokirala, vendar je Trump dal jasno vedeti, kaj namerava. Medtem so na južni meji agenti mejne patrulje marca aretirali približno sedem tisoč oseb, ki so želele nezakonito prečkati mejo, kar je rekordno nizka številka vsaj od leta 1960 naprej. (Za primerjavo: pretok vstopov čez mejo brez dokumentov je pod Joejem Bidnom v povprečju znašal skoraj dva milijona oseb na leto. Veliko število teh ljudi je lahko pridobilo začasno dovoljenje za bivanje in delo.)
Če te številke seštejete, postane jasno, da bo ključni delež delovne sile, ki je zapolnjeval bistvena delovna mesta in podpiral industrije, ki jih pesti pomanjkanje delavcev, tako preprosto izginil. To je več kot zadosten razlog za zaskrbljenost podjetij v celotnem gospodarstvu, pri tem pa je tveganje najvišje za panoge, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, predelava mesa in predelava hrane. Priseljevanje je pomagalo ublažiti pritiske na plače v času visoke inflacije v ZDA in delovna sila bi brez tega stagnirala.
"Ne gre zgolj za deportacije – gre tudi za preklice statusa," pravi Daniel Costa, ki vodi raziskave priseljevanja na Inštitutu za ekonomsko politiko, levo usmerjeni neprofitni raziskovalno-svetovalni skupini. Migranti brez dokumentov, vključno s tistimi z začasnimi delovnimi dovoljenji, po njegovih besedah zajemajo skoraj šest odstotkov delovne sile v ZDA. "Veliko delodajalcev bo izgubilo svoje sedanje delavce in se panično sprašujejo, kaj naj naredijo."
Ta grožnja je še zlasti pereča v krajih, kjer se lokalna gospodarstva spopadajo z oviro polne zaposlenosti, zaradi česar je zaposlovanje lahko izziv. V Nebraski, na primer, je odprtih približno 50 tisoč delovnih mest – v primerjavi s približno 32 tisoč trenutno brezposelnimi prebivalci – poleg tega pa število domačih prebivalcev trmasto vztraja na trenutni točki. "Za tovrstna vprašanja je Nebraska začetna točka," pravi Bryan Slone, izvršni direktor tamkajšnje gospodarske zbornice v odhajanju. "Imamo eno od najnižjih stopenj brezposelnosti v državi. Nimamo ljudi, ki bi lahko zapolnili delovna mesta." Veliko teh odprtih delovnih mest so zavzeli nedavno prispeli priseljenci z dovoljenjem za delo pod humanitarnim pogojnim odpustom ali začasnim statusom zaščite (TPS); oba programa sta zdaj neposredni tarči Trumpovih ukrepov. Vlada trdi, da se ta zaščita, ki je bila prvotno namenjena kratkoročni pomoči ljudem na begu pred naravnimi nesrečami in oboroženimi spopadi v lastni domovini, uporablja, da ljudje v ZDA ostajajo za nedoločen čas.
V velikem proizvodnem obratu v Nebraski je pod takšno zaščito skoraj 30 odstotkov od na tisoče zaposlenih delavcev, je dejal vodja tovarne, ki pa je prosil za anonimnost, da ne bi pritegnil preveč pozornost organov za priseljevanje. Tovarna ima zapolnjena vsa delovna mesta, izguba zaščitenih delavcev pa bi imela katastrofalen učinek. "Brez teh ljudi bi bili v resnih težavah," pravi.
Podobna dinamika je prisotna v skupnostih po vsej državi. V Springfield v Ohiu je v zadnjih nekaj letih prispelo kar 15 tisoč Haitijcev (od katerih so številni zdaj zaščiteni pod TPS), kar je spodbudilo proizvodno in logistično panogo. A skupnost je postala tudi osrednja tema pogovora v nacionalni politiki, potem ko so Trump in drugi širili lažne trditve, da migranti jedo hišne ljubljenčke – ta incident je tematiko priseljevanja lani pomagal utrditi kot glavno volilno vprašanje.
Doslej je Trumpova agenda uresničevanja bolj temeljila na nagovorih kot na množičnih ukrepih. V zadnjih mesecih so uradniki ministrstva za domovinsko varnost objavili sklop profesionalno izdelanih videoposnetkov, ki prikazujejo odmevne racije in deportacijo domnevnih članov tolp v zapore v Srednji Ameriki. A na splošno te deportacije glede na zgodovinske standarde ostajajo razmeroma maloštevilne (približno 65 tisoč v prvih 100 dneh Trumpove vladavine) in še zdaleč ne dosegajo hitrosti, ki bi bila potrebna za izpolnitev cilja administracije, ki znaša milijon ali več priseljencev v tem letu. Vpliv na trg dela je doslej omejen in se je dotaknil le neznatnega števila delavcev brez dokumentov.
A ta situacija bi se lahko kmalu spremenila. Trump je predlagal povečanje proračuna za domovinsko varnost na 107 milijard dolarjev do leta 2026, kar je 65-odstotni skok od trenutne ravni, njegovi administraciji pa omogoča sredstva za hitro razširitev ministrstva, če kongres predlog potrdi. Svoj pristop k priseljevanju je pojasnil kot vprašanje ponovne vzpostavitve javne varnosti, zaščite delovnih mest in postavljanja Američanov na prvo mesto. Zavarovanje meje je po trditvah njegove administracije cilj s široko podporo, ki ima privržence v vseh političnih linijah in je Trumpu pomagal do zmage.
Predsednik je namignil na načrte njegove administracije, da bo omogočila več zakonitih poti do dela, v podrobnosti pa se pri tem ni spuščal. Aprila je predstavil idejo o oblikovanju programa, ki bi delavcem brez dokumentov v kmetijstvu in gostinstvu omogočil, da začasno zapustijo ZDA in se nato zakonito vrnejo.
Bloomberg Mercury
Nekatera podjetja se poskušajo spopasti z visokotveganimi postopki pridobivanja vizumov, in sicer v upanju, da bodo tako lahko obdržala svoje delavce. Laura Bloniarz, odvetnica za priseljevanje v kalifornijski Santa Monici, opaža, da vse več podjetij razmišlja o sponzoriranju svojih trenutnih zaposlenih, katerih humanitarni status je ogrožen, zato oddajajo vloge za delovne vizume H-1B, ki se običajno urejajo za visokousposobljene novince. Bloniarz pravi, da so imela podjetja, ki jih zastopa, letos še zlasti veliko sreče, saj je bilo v postopek sprejetih kar 40 odstotkov prijavljenih, zanje pa zdaj upajo, da bodo dejansko prejeli vizum H-1B. Med prijavljenimi sta tudi dve osebi z vloženima prošnjama za azil. Prosilci za azil lahko za delovno dovoljenje običajno zaprosijo približno šest mesecev po uradni vložitvi prošnje za azil. Kljub negotovosti je vizumski postopek še vedno veliko hitrejši od čakanja na obravnavo na prenatrpanih sodiščih za priseljevanje. Na loteriji z vizumi H-1B imajo priseljenci možnost uspeha v razmerju 1 proti 4, medtem ko so se zaostanki zveznega sodišča za priseljevanje povečali na skoraj štiri milijone primerov, na odločitve pa se pogosto čaka več let.
Priseljeni delavci in podjetja, ki jih zaposlujejo, se soočajo z neposrednimi grožnjami Trumpove politike, ki pa bi lahko imela tudi dolgoročne posledice za gospodarstvo. Daniel Costa z Inštituta za ekonomsko politiko poudarja, da bi ameriška delovna sila brez novih prišlekov obstala na številkah, kakršne so beležili pred 30 leti, kar pomeni manj prebivalstva in manj obsežno gospodarstvo. "Brez priseljencev ni gospodarske rasti," pravi. "To je resnica in pika." Poslovni voditelji se v veliki meri strinjajo s tem stališčem in trdijo, da lahko zakonito priseljevanje pomaga ublažiti pritiske, povezane z zaposlovanjem in plačami. Delavske skupine nasprotujejo predlogu množičnih deportacij in odprave zaščite priseljenih delavcev, hkrati pa si prizadevajo za reforme, ki bi med drugim vplivale na programe za začasno gostujoče delavce – za te namreč trdijo, da pogosto vodijo do izkoriščanja in zniževanja plač. "Zaradi strahu, ki vlada v zraku, so naša delovna mesta in skupnosti manj varne," so decembra dejali pri Ameriški zvezi in kongresu industrijskih organizacij.
V ameriški centralni banki poskušajo oblikovalci denarne politike opredeliti posledice za trg dela. "Vzrok za tolikšno gospodarsko rast v zadnjih nekaj letih je bil deloma v zelo visoki stopnji priseljevanja," je aprila dejal predsednik Jerome Powell. "Te stopnje so se v zadnjih mesecih Bidnove administracije znižale; ker pa je nedavno znižanje sovpadalo z zmanjšanim povpraševanjem po delavcih, je stopnja brezposelnosti do zdaj ostala stabilna."
Za bankirje ameriške centralne banke, pa tudi za podjetja in gospodinjstva po vsej državi, spremenjeno stališče Washingtona do priseljevanja še zdaleč ni edino področje, kjer pod Trumpom vlada povečana politična negotovost. Nenehni pretresi se vrstijo tudi na področju carin in trgovine pa tudi vprašanj o zniževanju davkov in drugih obljubljenih ukrepih, kot je deregulacija. Vendar pa je med temi neznankami in priseljevanjem ključna razlika, kot pravi Derek Tang, soustanovitelj in ekonomist družbe LHMeyer/Monetary Policy Analytics. Veliko teh drugih področij politike temelji na pričakovanjih, pri čemer gospodarski akterji svoje poteze prilagajajo temu, kako bi se stvari lahko odvijale v prihodnosti. "Učinek priseljevanja pa je veliko bolj konkreten," pravi Tang. "Gre za zelo fizično resničnost vprašanja, ali bo ljudem dovoljeno, da ostanejo v tej državi."
- V sodelovanju z Joshem Eidelsonom.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...