Zaposleni dela po liniji najmanjšega napora. Kaj storiti?

Slovenska delovnopravna zakonodaja je do delavcev precej zaščitniška. Za razliko od nekaterih evropskih držav imajo slovenski zaposleni številne pravice, ki jih drugje nimajo. Te so denimo povezane s številnimi dodatki, ki jih prejmejo ob plači, z dokaj široko interpretirano pravico do odmorov in počitkov, zaposleni imajo prav tako pravico do številnih izobraževanj in usposabljanj, delodajalec mora zelo paziti na varstvo njihove zasebnosti in osebnih podatkov, ipd.

S tem ni nič narobe, težava pa nastane, ko začnejo nekateri "iznajdljivejši" zaposleni te svoje pravice zlorabljati. Kaj sploh pomeni zloraba pravice?

Obligacijski zakonik v 7. členu denimo določa, da se morajo udeleženci v obligacijskih razmerjih pri izvrševanju svojih pravic vzdržati ravnanja, s katerim bi bila otežena izpolnitev obveznosti drugih udeležencev.

Zloraba pravice torej pomeni, da nekdo svojo pravico "raztegne" do te mere, da s tem ogrozi pravico drugega.

Kako pa to izgleda v delovnih razmerjih - na relaciji delavec-delodajalec?

Delavec ne sme oteževati pravic drugih delavcev in delodajalca

Do zlorabe pravice s strani delavca torej pride, če delavec svojo pravico, ki jo ima po zakonu, po kolektivni pogodbi ali po pogodbi o zaposlitvi zlorabi do te mere, da so zaradi tega ogrožene bodisi pravice drugih delavcev bodisi pravice njegovega delodajalca.

Do takšnih primerov lahko pride, ko denimo delavec vztraja pri tem, da ima pravico do koriščenja letnega dopusta v določenem obdobju, ne da bi pri tem upošteval potrebe delovnega procesa, ali pa potrebe drugih zaposlenih (denimo tistih, ki skrbijo za obolele starše ali imajo šoloobvezne otroke, ipd.).

Podobno lahko pride do zlorabe pravice, če si delavec interpretira pravico do odmora med delovnim časom na tak način, da želi odmor v vsakem primeru izkoristiti tedaj, ko mu po zakonu sicer pripada (denimo po treh urah dela), čeprav se zaveda, da je ravno v tem času v podjetju največ dela, zaposleni sprejemajo največ telefonskih klicev, podjetje obišče največ strank, ipd.

Depositphotos

 

Zloraba bolniškega staleža

Tudi zloraba bolniškega staleža predstavlja tipičen - in zelo problematičen - primer zlorabe pravice delavca v odnosu do delodajalca. Če se namreč delavec "naredi" bolnega, pa to ni, ali pa se v času bolniške odsotnosti ne drži navodil zdravnika glede nujnega mirovanja oziroma glede omejenega opravljanja dejavnosti, utrpi zaradi tega delodajalec večkratno škodo: najprej mu zaradi tega nastaja določena finančna izguba, saj je po zakonu on tisti, ki je dolžan delavcu na bolniškem staležu prvih 30 dni izplačevati nadomestilo plače, kot drugo pa zato, ker s tem izgubi zaupanje v zaposlenega, ki mu je dal priložnost, da se pri njem zaposli in ustvarja redni dohodek.

V zadnjem času je nadzor nad zlorabo bolniškega staleža v praksi sicer dokaj učinkovit, saj lahko delodajalci za ta ukrep pooblastijo detektive oziroma detektivske agencije, ki so specializirani za tovrstne dejavnosti.

Opravljanje dela po liniji najmanjšega odpora

Tudi opravljanje dela po liniji najmanjšega odpora (čemur na Balkanu posrečeno rečejo tudi "hvatanje krivin") se uvršča med čedalje pogostejše oblike zlorabe pravic delavcev. V skladu z zakonom mora namreč delavec delo opravljati vestno in po navodilih delodajalca. Ker gre za dokaj raztegljiva pojma, ki omogočata precej široki interpretaciji (pojem vestnega dela si eden od delavcev razlaga kot "za silo pravilno opravljanje dela", drugi kot "skoraj povsem pravilno", tretji pa kot "povsem pravilno"), poskušajo številni zaposleni svoje slabo delo ali celo nedelo opravičiti, s tem da delajo po ustreznih standardih, čeprav to sploh ne drži. 

Tudi opravljanje dela po navodilih delodajalca ima lahko različne interpretacije. Delavec denimo trdi, da je narobe razumel delodajalčeva navodila, čeprav so mu bila ta podana precej jasno, nedvoumno in konkretno.

Možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi

V primeru, če se izkaže, da delavec zlorablja svoje pravice, ki jih ima po zakonu in po drugih pravnih aktih, lahko to predstavlja razlog za sprožitev postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, in sicer bodisi iz krivdnega razloga bodisi iz razloga nesposobnosti. V nekaterih hujših primerih pa lahko tako ravnanje botruje tudi izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar