Kako lahko delodajalec preveri, ali delavec sploh dela?

Delodajalec investira določena sredstva in znanje v delavca, in zato lahko tudi preverja, ali ta dela, oziroma ali opravlja delo, tako kot je bilo dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. 

Še zlasti v delovnih okoljih, kjer je zaposlenih več delavcev, oziroma, kjer njihove delovne zadolžitve niso tako zelo na očeh delodajalcev, se pogosto dogaja, da se delavci med službenim časom ukvarjajo s svojimi zasebnimi posli, na računalniku igrajo igrice, gledajo žgečkljive vsebine na spletnih straneh, ipd.

Ali lahko delodajalec nadzira, kaj delavec dejansko počne na službenem računalniku? To področje urejata zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).        

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2)

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) določa, da delodajalec tudi v zasebnem sektorju nima toliko avtonomije, da bi lahko od delavca zahteval katere koli osebne podatke ali jih obdeloval na kakšni drugi podlagi (denimo privolitev, pogodba). Delavec namreč tudi na delovnem mestu pričakuje določeno stopnjo zasebnosti.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je bolj specifičen. Določa, da lahko delodajalec osebne podatke delavca zbira, obdelujejo, uporablja in posreduje tretjim osebam, samo, če je to določeno s tem zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti delavca iz delovnega razmerja.

Delodajalec lahko osebne podatke delavca obdeluje samo, če ima za to podlago v zakonu ali, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Pri tem mora paziti na spoštovanje zasebnosti in dostojanstva delavca. Če okoliščine delovnega razmerja tega ne opravičujejo oziroma če delodajalec ne izkaže, da je obdelava osebnih podatkov delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, jih ne sme obdelovati.      

Koliko "oblasti" ima delodajalec nad računalnikom?

Nesporno je, da lahko delodajalec nadzira, ali delavec službeni računalnik uporablja v skladu z namenom, za katerega mu je bil dan v uporabo. Lahko denimo pogleda, ali delavec na njem opravlja službene zadolžitve (denimo sestavlja pogodbo, dopis, pošilja službeno elektronsko pošto ipd.), ali pa ga uporablja za svoje zasebne zadeve.

Kje je meja?

Noben zakon sicer ne določa, kje je meja med pristojnostmi delodajalca in svobodo delavca, zato na splošno velja, da je delodajalec dolžan cilj, ki ga zasleduje, podpreti s čim manj invazivnimi in represivnimi ukrepi. Vsaka druga oblika nadzora, ki pomeni poseg v pravico do zasebnosti, mora biti najprej skladna z ustavnimi določili glede varstva zasebnosti, hkrati pa vnaprej utemeljena in transparentno predstavljena zaposlenim v delodajalčevih internih aktih.   

To pomeni, da na splošno delodajalec nima pravne podlage za vpogled v računalnik delavca, a s pomembno izjemo - pisno lahko obvesti zaposlene, v katerih (izrednih) primerih in (dokaj strogih) pogojih lahko to stori.

Ti razlogi morajo biti tudi izrecno navedeni. Konkretno to pomeni, da mora delodajalec na oglasni deski, ali pa denimo preko elektronskih sporočil zaposlene obvestiti, da bo zaradi strokovnih ali mentorskih razlogov občasno preveril, na kakšen način zaposleni uporabljajo službeni računalnik.

Načelo najmanjšega obsega podatkov

Ta nadzor se lahko izvede tako, da delodajalec, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega podatkov, vpogleda v to, kaj trenutno zaposleni dela na računalniku, ali morda obiskuje spletne strani ali pošilja elektronsko pošto, ki nima nobene povezave z njegovimi službenimi zadolžitvami (obiskuje denimo spletno stran turistične agencije za namen zasebnega potovanja), pošilja šaljiva elektronska sporočila svojim prijateljem ali znancem, ipd.

Prav tako lahko delodajalec vpogleda v računalnik zaposlenega z namenom, da preveri, kako hitro opravlja določeno nalogo, ali dela na nekem projektu. To ne pomeni, da ima pravico spremljati vsak delavčev gib na tipkovnici, lahko pa ga (enkrat, največ dvakrat) opozori na morebitne napake in predlaga določene izboljšave.

To je tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da za to obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar