Nekateri zaposleni korektno opravljajo svoje delo, drugi pač ne - lahko so problematični, saj zaradi nekvalitetno opravljenega dela, zamujanja v službo, zamujanja rokov, stalnega pritoževanja, izvajanja mobinga zoper sodelavce, zlorabljanja pravic, ipd. predstavljajo nadrejenim velik trn v peti.
A tudi takšni delavci so kot zaposleni v skladu z zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravno precej zaščiteni, zato se pojavlja vprašanje, pod katerimi pogoji jih lahko delodajalec odpusti, oziroma, kdaj jim lahko izreče opomin pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi?
Kdaj lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi?
Ko govorimo o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, velja, da jo lahko delodajalec redno odpove, če obstaja utemeljen razlog za tako odpoved. Izredno pa lahko odpove pogodbo iz razlogov, ki so določeni v zakonu. Če delodajalec redno ali izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, je dokazno breme za odpoved na njegovi strani.
Preberi še

Medtem ko število delovno aktivnih upada, povprečna starost ob prvi zaposlitvi narašča
Povprečna starost vseh delovno aktivnih je bila v letu 2024 43,6 leta.
18.02.2025

Kako lahko delodajalec preveri, ali delavec sploh dela?
Delavčeva zasebnost na delovnem mestu je precej zaščitena.
18.02.2025

Število prostih delovnih mest še naprej upada
Največje povpraševanje po delavcih Surs beleži v gradbeništvu.
13.02.2025

Mladi in trg dela: Naj delajo ali študirajo?
Povprečna urna postavka za študentsko delo narašča; zdaj znaša že več kot 9 evrov bruto.
13.02.2025

Koliko vas bodo po novem stali študenti?
S soboto se je dvignila minimalna urna postavka za študentsko in dijaško delo. Koliko znaša po novem?
11.02.2025
Obveznost delodajalca pred odpovedjo
Če delodajalec delavcu odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga (denimo zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti), mora najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve najprej pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi.
Če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v šestih mesecih od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v 18 mesecih.
Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavca tudi pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči (to so denimo primeri, ko je delavec storil kaznivo dejanje, ko so odnosi med njim in šefom oziroma sodelavci na zelo nizki ravni in podobno). Tudi pisna seznanitev s kršitvami se lahko opravi po elektronski poti na elektronski naslov delavca.
Delavec ima nato možnost, da v treh dneh od prejema pisnega opozorila pisno zahteva, da mu delodajalec omogoči, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in ne daljši od 30 dni, o kršitvah tudi izjavi, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od delodajalca neupravičeno pričakovati (tudi te okoliščine so povezane s težo delavčeve kršitve, z zastrupljenim odnosom na relaciji delodajalec-delavec, z različnimi grožnjami s strani delavca, ipd.).
Če takšne okoliščine obstajajo, delodajalcu torej ni treba čakati še na mnenje oziroma posebno izjavo delavca o očitanih kršitvah.
V postopku zagovora, v katerem se lahko delavec izjavi o kršitvah, lahko po njegovem pooblastilu sodeluje sindikat, če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik ali druga oseba, ki jo delavec pooblasti.
Delavec ima pravico delati še v odpovednem roku
Ko odpoved pogodbe o zaposlitvi postane aktivna (se pravi, ko jo delodajalec delavcu vroči v skladu z zgoraj opisanimi postopki), ima delavec pravico, da še nekaj časa ostane na delovnem mestu. Dolžina odpovednega roka se razlikuje glede na dolžino zaposlitve delavca pri delodajalcu, pa tudi glede na razlog odpovedi.
Tako velja, da znaša odpovedni rok v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti v primeru zaposlitve pri delodajalcu do enega leta 15 dni in v primeru zaposlitve pri delodajalcu od enega do dveh let 30 dni.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga pa je odpovedni rok kratek - v vsakem primeru le 15 dni. Kratek rok je razumljiv, saj je vsak dan, ki ga krivdno odpuščeni delavec preživi na delovnem mestu muka tako zanj, kot tudi za delodajalca.