Kakšna je prihodnost coworking prostorov?

Številna podjetja napovedujejo, da se bodo zaposleni morali vrniti v službo, mi pa smo preverili drugo plat zgodbe - zgodbe ljudi, ki želijo jasno ločnico med delom in domom, zato najemajo prostore za sodelo ali tako imenovani coworking. 

Nekoč je sinonim za sodelo predstavljalo podjetje WeWork, ki je lani pristalo v stečaju. Na vrhuncu je imelo skoraj 19 milijard dolarjev dolga za podporo 777 lokacij v 39 državah. Zadnji žebelj v krsto nekoč visokoletečega podjetja je bila pandemija, ki je zaradi trenda dela od doma družbi naložila dodatne dolgove. WeWork še vedno obratuje, vendar se je število pisarn občutno zmanjšalo.

Ali je pandemija izkoreninila nekoč naraščajoči trend sodela, ali je ta še vedno aktualen? Da bi izvedeli več, smo povprašali slovenske uporabnike in upravitelje prostorov za sodelo.

Zakaj se Slovenci odločajo za uporabo prostorov za sodelo?

Kot največjo prednost uporabnika prostorov za sodelo Urška Kranjc in Luka Srbič izpostavita finančni dejavnik. Kot pravi Kranjc, je pri samostojnem delu pisarna v začetku luksuz, pomemben pa je vsak evro. Srbič iz marketinške agencije Mighty Krulz medtem izpostavi tudi družabnost in povečano komunikacijo v skupinskih prostorih. "Skupinski prostor pomaga predvsem, ko se ti kaj zatakne in ko potrebuješ kakšen nasvet," doda.

Za Domna Dornika, programerja, ki uporablja prostore za sodelo podjetja Pisarna Ljubljana, je najbolj pomembno dejstvo, da prostor za sodelo predstavlja "jasno ločnico med delom in domom." Dodaja tudi, da je občutek skupnosti zelo pomemben in da zato skrbi tudi lastnik prostora za sodelo, kar ustvarja prijazno okolje za vse uporabnike.

Vsi sogovorniki menijo, da so visoki stroški najema skupnih prostorov za sodelo upravičeni. Kot navaja Srbič, so stroški bistveno nižji, kot če bi imel svojo pisarno. Z njim se strinja tudi Dornik, ki omeni dodatne ugodnosti, ki so vštete v ceno, kot so hiter internet, tehnična infrastruktura, sejne sobe, kuhinja in brezplačna kava.

Prihodnost prostorov za sodelo v Sloveniji

Odkar je skokovito narasla želja zaposlenih po bolj fleksibilnem urniku in delu od doma, marsikatera pisarna sameva. Po več kot šestih letih delovanja se je denimo Poligon, kreativni center, ki je ponujal možnost najema pisarn za sodelovanje na Tobačni v Ljubljani, zaradi zamenjave lastnika stavbe z januarjem 2020 zaprl. Kakšna je prihodnost coworkinga?

Lastnik podjetja Pisarna Gregor Strnad je navdih za odprtje prostorov za sodelo dobil med obiskom WeWork prostorov v Šanghaju. Ideja za odprtje prostorov se je rodila v času pandemije, vendar je Strnad svoje prostore odprl aprila 2023.

Depositphotos

 

Strnad pove, da je demografija uporabnikov prostorov njegovega podjetja zelo raznolika. "Najmlajši član je star okoli 23 let, medtem ko je najstarejši član star približno 50 let. Največ najemnikov dela v marketingu, najdejo pa se tudi arhitekti, oblikovalci, projektni vodje in ustvarjalci video vsebin, ki večinoma delajo za tuja podjetja."

Kot največji poslovni izziv Strnad omeni cene električne energije in drago financiranje zaradi visokih obrestnih mer. Vendar uporabnikom kljub visoki inflaciji članarine niso zvišali. Strand v prostorih za sodelo vidi prihodnost, saj, kot pravi, "drugačne ne bi vlagali v naše prostore in skupnost."

Sebastijan Eder, upravitelj prostorov za sodelo Coworking Maribor pravi, da je prostor za sodelo v Mariboru, v primerjavi s tujimi "zelo majhen in intimen", pri čemer je demografija uporabnikov podobna. Pri finančnih izzivih podjetja Eder omeni, da njihovi prostori za sodelo obratujejo na pozitivni ničli in da ne bodo nikoli prinašali velikih dobičkov. Kljub temu za preživetje prostora ni zaskrbljen.

Poudarek na grajenju skupnosti

ImpactHub Ljubljana po uspešno odprtih treh pisarnah s prostorom za približno 130 ljudi, za leto 2025 in 2026 načrtuje rast za še enkrat toliko kapacitet. Njihov fokus je usmerjen na razvoj in podporo podjetij s pozitivnim družbenim in okoljskim učinkom. Izpostavijo, da je zelo pomemben dejavnik, da nimajo lastnikov, ki bi jih "pritiskali za dobiček", hkrati pa si strateške cilje postavljajo sami.

V tretjem največjem slovenskem mestu Celje ima Inkubator Savinjske regije 29 prostorov za sodelo. "Naše osnovno poslanstvo in delovanje ni usmerjeno v nudenje najema prostorov za sodelo, ampak v grajenje skupnosti, kjer si posamezniki med seboj pomagajo in nudenju mentorske podpore," pove podjetniška mentorica Inkubatorja Iva Ana Virant.