Zaposleni grozi šefu z odvetnikom. Kaj storiti?

Na trgu dela je po zadnjih podatkih registrirana rekordno nizka, 4,6-odstotna brezposelnost, številni delodajalci pa poročajo tudi o težavah s pridobivanjem kadrov. V trenutnem okolju so delavci zelo pomemben kapital družbe. Bistveno je tudi, da so delavci v delovnih razmerjih zaščiteni, in hkrati, da se zavedajo svojih pravic in obveznosti v odnosu do delodajalca. Pojavljajo pa se primeri, ko se pravice zlorabljajo.

Med takšne poskuse zlorab se uvrščajo grožnje zaposlenih, da bodo nad šefe poslali odvetnike, pa čeprav ti od njih zahtevajo le, da izpolnjujejo svoje delovne obveznosti. Verjetno zaposleni menijo, da se bodo nadrejeni uklonili ali prestrašili. Toda takšni strahovi so odveč.

Delavec mora vestno opravljati delo

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsebuje zavezujočo (kogentno) pravno normo, ki določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.

Prav tako velja, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Delavec se mora po 37. členu ZDR-1 vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca

Kako se lahko delodajalec zaščiti s pogodbo o zaposlitvi?

Zakon določa, da mora delavec med drugim izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Zakonodajalec torej kot merilo za izpolnjevanje delovnih obveznosti omenja pogodbo o zaposlitvi. To je pomemben podatek za delodajalca, saj mu predlaga, da naj v pogodbi o zaposlitvi natančno določi obveznosti in zadolžitve delavca (denimo, kakšen standard skrbnosti od njega pričakuje, kakšne norme mora dosegati, kakšno vedenje se od njega pričakuje na delovnem mestu …). Kolikor bolj jasno in natančno bo v pogodbi o zaposlitvi opredelil delavčeve obveznosti, ki jih delavec morda ne bi izpolnjeval, toliko več možnosti ima, da delavčeva "grožnja" z odvetnikom ne bo obrodila sadov. 

Kaj, če delodajalec prejme opozorilo od delavčevega odvetnika?

Nekateri zaposleni, ki so v sporu z delodajalcem, bodo morda le grozili z odvetnikom, storili pa ne bodo ničesar. Ne glede na to se mora delodajalec pripraviti, da bo delavec pooblastil odvetnika, ki bo pri delodajalcu poskusil poiskati kršitev zakonodaje ali pogodbe o zaposlitvi, in tako poskrbel za interese svoje stranke. A kot omenjeno, če bo delodajalec natančno določil delavčeve naloge in če bo hkrati utemeljeno dokazal, da je delavec tisti, ki krši zakon ali pogodbo, ne pa on kot delodajalec, potem se nima česa bati.

Pomemben je tudi postopek

Poglejmo hipotetičen primer: delavec odvetniku zaupa, da delodajalec krši njegove pravice, ki jih ima po zakonu ali pogodbi o zaposlitvi (tudi po kolektivni pogodbi). Očita mu, da mu nalaga obveznosti, ki niso predmet pogodbe o zaposlitvi, da mu onemogoča odmore ali počitke, da nad njim izvaja mobing, da od njega zahteva izpolnjevanje nemogočega …

Na take očitke naj bo delodajalec čim bolje pripravljen. To pomeni, da naj poskrbi za ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da je od zaposlenega zahteval le tisto, kar mu dovoljuje zakon ali pogodba. Ustrezni dokazi so lahko elektronska pošta, SMS-sporočila, obvestila, objavljena v delovnih prostorih, izjave prič. Zadnje so lahko precej uporabne, saj bo z njimi delodajalec dokazal, da lahko njegovo zakonito ravnanje potrdijo tudi druge osebe; te so lahko tako iz vrst zaposlenih kot tudi iz vrst vodstva, še najbolje pa, da gre za oboje.

Je lahko grožnja z odvetnikom razlog za odpoved pogodbe?

Načelno ne. Da delavec, ki želi zaščititi svoje pravice po zakonu ali pogodbi, najame odvetnika, je popolnoma običajen postopek. Malo drugače je, če nekdo "maha" z odvetnikom z namenom, da nasprotno stranko izsiljuje, ali kako drugače spravlja v nelagoden položaj.

ZDR-1 denimo določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepno ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, in neupravičene grožnje z odvetnikom vsekakor spadajo med hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar