Kaj če delavec podpiše pogodbo o zaposlitvi, nato pa si premisli?

Glede na to, da na trgu dela primanjkuje delavcev in se dobesedno bije bitka za vsakega zaposlenega, se lahko zgodi, da čeprav ste podpisali pogodbo o zaposlitvi, delavec naslednji dan od te odstopi. Kaj storiti v tem primeru?

Sklenitev pogodbe o zaposlitvi je resna zaveza. V skladu z obligacijsko pravnim načelom pacta sund servanda morajo namreč pogodbene stranke upoštevati v pogodbi sprejete obveznosti in od njih ne morejo enostransko odstopiti.

Po drugi strani pa je v pravu uveljavljeno načelo prostega vstopanja in izstopanja iz pogodbenih razmerij, saj živimo v svobodni družbi, v kateri ne moremo nikogar prisiliti, da bi ostal v pogodbenem razmerju, če si tega v resnici ne želi.

Lahko pa se pogodbeno stranko kaznuje za pogodbeno nezvestobo

To pa ne pomeni, da lahko ljudje po mili volji kršijo ali ignorirajo pogodbene zaveze. Če ena od strank ne upošteva svojih v pogodbi sprejetih obveznosti ali če neutemeljeno odstopi od pogodbe, jo lahko zadenejo ustrezne sankcije. Ena izmed takih sankcij je pogodbena kazen, ki je predvidena bodisi za neizpolnitev bodisi za zamudo pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti.

Zoper stranko, ki ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti ali pa jih ne izpolni pravilno, se lahko uveljavlja tudi določene jamčevalne zahtevke, ki so uveljavljeni zlasti v potrošniškem in stvarnem pravu. Mednje sodijo predvsem uveljavljanje stvarnih napak (očitnih in skritih napak) in pa uveljavljanje pravnih napak.

Depositphotos

Zoper stranko, ki je zaradi kršitve pogodbenih obveznosti utrpela škodo, je mogoče uveljavljati tudi odškodninski zahtevek, a morajo biti za njegovo uspešnost izpolnjeni vsi elementi tako imenovanega odškodninskega delikta (protipravno ravnanje, nastanek škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastankom škode in odgovornost).

Posledice podpisane pogodbe o zaposlitvi

S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje. To pomeni, da se delavcu s podpisom pogodbe začnejo uresničevati pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju. Delodajalec je dolžan delavca prijaviti tudi v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela.

Če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

Kaj pa če si delavec premisli?

V praksi pa se neredko dogaja, da zaposleni z delodajalcem podpiše pogodbo o zaposlitvi, pa si potem premisli, ker se mu ponudi boljša priložnost pri drugem delodajalcu. Postavlja se vprašanje, ali sme tako ravnati.

Upoštevajoč dejstvo, da lahko delavec kadarkoli odstopi od pogodbe o zaposlitvi, ne da bi za to navajal razloge, ta njegova pravica, upoštevajoč spoštovanje odpovednega roka, ni sporna.

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca ali delodajalca (zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela) v času poskusnega dela je odpovedni rok sicer sedem dni. Kadar se delavec odloči za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je odpovedni rok do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni, od enega leta zaposlitve pri delodajalcu pa 30 dni.

Kaj pa če si premisli naslednji dan po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi?

Upoštevajoč dobesedno razlago zakonskega določila, da lahko delavec kadarkoli odstopi od pogodbe o zaposlitvi, lahko rečemo, da beseda kadarkoli vključuje tudi možnost odstopa že naslednji dan po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Ne glede na to pa bi bila tako toga razlaga določila vendarle precej neuravnotežena, predvsem v škodo delodajalca.

Ta bi se namreč lahko skliceval na to, da je imel do delavca, ki je pogodbo podpisal, že določena pričakovanja ter da je obenem nehal računati na možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi z drugimi kandidati. Verjetno je izvedel že posamezna pripravljalna opravila, denimo kupil novi računalnik, za novega zaposlenega pripravil in uredil pisarno, vložil sredstva v oglaševanje ipd.

Depositphotos

Če je ta delavec, na katerega je računal delodajalec, takoj naslednji dan odstopil od pogodbe o zaposlitvi, je delodajalcu zaradi tega povzročil škodo, ki je nastala kot posledica njegovega špekulativnega ravnanja (računanja na to, da lahko odstopi od pogodbe, če takoj po podpisu pogodbe o zaposlitvi prejme boljšo ponudbo).

Zato lahko rečemo, da je praksa, v skladu s katero bi delavec takoj po podpisu pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem odstopil od pogodbe o zaposlitvi, formalnopravno sicer mogoča, a lahko za seboj potegne tudi njegovo odškodninsko odgovornost.  

Drugače pa bi lahko bilo, če bi delavec denimo takoj po podpisu pogodbe o zaposlitvi prejel verodostojne informacije, ki bi dokazovale, da je delodajalec znan po številnih kršitvah delovnopravne zakonodaje, da se pri njem izvaja mobing ipd. V tem primeru bi bila njegova pravica do odstopa od pogodbe 'močnejša' kot pravica delodajalca, da računa na delavca, s katerim je pravkar podpisal pogodbo o zaposlitvi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar