Ta teden je za presenečenje poskrbel predsednik vlade Robert Golob, ki je napovedal obvezno božičnico. Nekateri so to označili za predvolilni bonbonček (prve odzive smo zbrali na povezavi), iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije pa so se nemudoma oglasili, da so pripravljeni na pogajanja. Predsednik sindikata Branimir Štrukelj je za Bloomberg Adria pojasnil, da bi lahko bila božičnica v javnem sektorju izplačana še letos, medtem ko je za zasebni sektor to težje uresničljivo.
V sklopu obvezne božičnice izpostavljamo še izjavo ministra Klemna Boštjančiča, ki je v teh dneh hit na družabnih omrežjih. Med razkrivanjem podrobnosti o obvezni božičnici je ponudil še odgovor na vprašanje, ali so sredstva v proračunu za nov izdatek za skoraj 190 tisoč zaposlenih - kaj je rekel, preberite tukaj.
Danes tako, jutri drugače
Premier je poleg božičnice napovedal še eno spremembo, ki se tiče na desettisoče subjektov v Sloveniji - spremembe na področju normirancev. Te se dogajajo tako pogosto, da pred tem uvedene spremembe v sistemu normirancev, ki jih je sprejela Goloba vlada, še niti niso v celoti zaživele v praksi.
Tokrat ponovno spreminjajo prag za vstop za polni espe na 120 tisoč evrov letnih prihodkov, za popoldanskega pa na 50 tisoč evrov. Za primerjavo: v starem sistemu je bila meja za polni espe pri 100 tisoč evrih, nato so jo znižali na 60 tisoč evrov, pri popoldanskih pa bo spet tako kot pred lansko spremembo, ki je mejo znižala na 30 tisoč evrov. Podrobneje pišemo na povezavi.
STA
Pokojninska reforma: kdo bo dobil manj pokojnine, kot bi jo danes
Prihaja spremenjen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Med novostmi so dvig upokojitvene starosti in podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove. Prihaja zimski dodatek, ki se bo postopoma zviševal. Ministrstvo za delo je predstavilo nekatere izračune, ki kažejo, kakšni bodo učinki reforme na posameznike, ki se bodo upokojevali v prihodnje, če bo reforma sprejeta.
Izračuni ministrstva za delo kažejo, da bodo na boljšem predvsem tisti z enakomernimi dohodki, saj se bo povišal odmerni odstotek za izračun pokojnine, kdo bo na slabšem, je objavljeno na povezavi.
Hrvaški davek na nepremičnine in slovenske dražbe za sto tisoč evrov in manj
Hrvati so letos dobili davek na nepremičnine, ki se plačuje za vse nepremičnine, ki niso v stalni rabi. Je to Slovence odvrnilo od nakupovanja nepremičnin na Hrvaškem? "Čeprav je bilo med lastniki in potencialnimi kupci ob napovedi davka mogoče zaznati določeno skrb zaradi dodatnih stroškov, se je v praksi izkazalo, da raven zanimanja ostaja stabilna – povpraševanje je še vedno na ravni prejšnjega leta, v nekaterih regijah celo narašča," je za Bloomberg Adria odgovorila Mateja Bogdanić, izvršna direktorica agencije Euro Immobilien iz Reke. Več o tem v članku.
Ko omenjamo že nepremičnine: poiskali smo tudi najcenejša stanovanja na dražbah. Kakšno nepremičnino je mogoče v Sloveniji kupiti za 100 tisoč evrov ali manj, preberite na povezavi.
Velike težave v "mali Nemčiji" in zakaj bi nas morale skrbeti
"Čeprav je koaliciji CDU/CSU in SPD po volitvah podpora na nacionalni ravni upadla, so zmagali konservativci," presenetljiv izid nedeljskih volitev v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija povzame politolog Marko Lovec s Fakultete za družbene vede (FDV) v Ljubljani.
Zakaj presenetljiv? Ker je v tradicionalni trdnjavi socialdemokratov SPD in krščanskih demokratov CDU za skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD) glasovalo 16,4 odstotka volivcev, kar je glede na volitve leta 2020 več kot trikratno povečanje.
"Deželo lahko razumemo kot pomanjšano različico Nemčije, saj združuje pomembna industrijska središča kot tudi podeželske regije ter ima povprečen delež tujcev," o pomenu volitev pravi Aleksandar Jekić, mladi raziskovalec na Centru za mednarodne odnose na FDV in nemški državljan. Zakaj bi nas to moralo skrbeti, pišemo na povezavi.
Kaj se je dogajalo na Ljubljanski borzi
Na Ljubljanski borzi je bilo ta teden precej pestro. Skriti dragulj, kot so delnico Salusa poimenovali analitiki Bloomberg Adrie, je potem ko smo v zadnjih dneh lahko spremljali predvsem močno podražitev, v začetku tedna doživela občutnejšo pocenitev. Proti koncu tedna je delnica sicer povrnila nekaj izgubljene vrednosti.
Izpostaviti moramo tudi družbo Krka, ki je ta teden zabeležila najvišji promet v zadnjih petih letih. Nazadnje ga je bilo toliko z delnico novomeškega farmacevta v dneh po ruskem napadu na Ukrajino.
Vzajemni skladi z najboljšim avgustom v zgodovini
Z borze pa vzajemne sklade. Čeprav je poletje praviloma čas, ko se prihranki namesto za borzo namenijo za trošenje, tokrat ni bilo tako. Letošnji avgust je bil rekorden po višini neto vplačil v vzajemne sklade slovenskih družb za upravljanje premoženja (DZU). Čista vrednost sredstev v upravljanju se je povečala za skoraj 50 milijonov evrov na 6,61 milijarde evrov.
Avgusta je tako znova prišlo do preobrata, saj je julija iz skladov odteklo dobrih 22 milijonov evrov sredstev. Junij pa je bil najmočnejši mesec v poletnem obdobju, saj je bil z 99 milijoni evrov neto vplačil rekorden, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Spregledana evropska delnica letos pridobila že več kot 500 odstotkov
Bili smo tudi v Franciji, ki je letos eden (naj)šibkejših členov Evrope. Referenčni francoski indeks CAC 40 skoraj za polovico zaostaja za panevropskim indeksom STOXX 600, vlagatelje pa dodatno obremenjujejo politična nestabilnost, naraščajoči pritiski zaradi javnega dolga in fiskalne politike ter počasna gospodarska rast.
V takšnem okolju so vlagatelji – pod vplivom negativnega sentimenta – francoski trg večinoma spregledali in zamudili morebitne priložnosti. Ena izmed svetlih izjem s francoskega delniškega trga je podjetje, ki se je letos uveljavilo kot absolutni zmagovalec, saj je delnica pridelala več kot 500-odstotno rast.
Mlade z visokimi plačami z olajšavo vabijo nazaj v Slovenijo – ukrep sploh deluje?
Mineva skoraj leto dni, odkar je vlada potrdila prvi (in za zdaj edini) sveženj davčnih sprememb. Z davčnim letom 2025 je tako med drugim začel veljati tudi ukrep ugodnejše davčne obravnave za visokokvalificirane kadre iz tujine. Preverili smo, ali je vzbudil zanimanje.
"Zaznali smo zanimanje zavezancev glede uveljavljanja posebne osebne olajšave za nove rezidente, ki je bila v mandatu te vlade sprejeta z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2AB)," odgovarjajo na Finančni upravi RS (Furs). Omenjena olajšava se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2025.
Kaj sploh pridobijo s tem ukrepom, smo pojasnili v članku.
Ali naj refinanciram kredit? Prihranki lahko znašajo več tisoč evrov
Ključne obrestne mere, ki jih določa Evropska centralna banka (ECB), so se v zadnjem letu močno znižale. To se posredno odraža tudi na ceni zadolževanja pri bankah, zato smo pogledali, ali se splača tistim, ki so pred enim letom najeli kredit, kredit refinancirati stanovanjsko posojilo. Naš izračun, ki smo ga opravili pod našimi pogoji, je pokazal, da lahko na ta način privarčujete več tisoč evrov. A to ni splošno pravilo. Na kaj morate paziti pri tem, smo zapisali na povezavi.
Če bi želeli v Sloveniji uresničiti ameriške sanje, koliko bi vas to stalo
Kakovost življenja lahko opišemo različno, saj imamo ljudje različne življenjske cilje, kljub temu pa so nekatera merila za kakovostno življenje skoraj univerzalna. Stanovanje, zdravstveno varstvo, pokojninska varnost, družina, avto, počitnice in hišni ljubljenčki so nekateri glavni življenjski cilji večine ljudi. V ZDA jih imenujejo ameriške sanje. Koliko bi stale v Sloveniji?
V izračun smo vključili stroške stanovanja (ker cen za nove nimamo, smo vzeli rabljena), avtomobilov, otrok, poroke, zdravstvenega varstva, upokojitve, hišnih ljubljenčkov in počitnic v življenju. Metodologijo smo morali zaradi občutnih razlik med Slovenijo in ZDA (zlasti v zdravstvenem in pokojninskem sistemu) nekoliko prilagoditi. Prišli smo do številke 883.557 evrov (če bi upoštevali nakup novega stanovanja, bi bila verjetno številka okoli milijona evrov), kar je minimalna raven in ne upošteva nekaterih težko ocenjenih stroškov. Več na povezavi.
Test škode superb: češki mercedes, ki pije po kapljicah
Uroš Božin je sedel za volan škode superb. Piše takole:
Po eni strani me preseneča, da tudi desetletje po zloglasni aferi Dieselgate, prevari, ki je pretresla in za vedno spremenila avtoindustrijo, govorimo o dizlih in se vozimo z njimi. V Bruslju so še vedno močno osovraženi. A realnost je jasna: marsikdo ne more polniti električnega avtomobila ali priključnega hibrida doma.
Po drugi strani pa nekateri prevozijo velike razdalje, in to pogosto. Zanje je dizelski pogon še vedno kralj. Med testnimi avtomobili se sicer vse redkeje znajde kakšen dizelski stroj. In prav hitro sem ugotovil, kako velik luksuz je, če nisi odvisen od vtičnic. Nazadnje sem dizelski stroj vozil v škodi superb. Pa še kako prepričljiv dizel je!
Celoten test škode superb preberite na povezavi.
Uroš Božin
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...