Pokojninska reforma: kdo bi dobil manj pokojnine kot danes in kdo več

Zakon o pokojninski reformi je v parlamentarnem postopku, poslanci pa so že v prvem koraku sprejeli spremembe v korist upokojencev.

Prejšnji teden je v državnem zboru zakonodajno pot začel predlog pokojninske reforme (natančneje: spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju). Ta med drugim predvideva dvig upokojitvene starosti in podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove.

Usodno razmerje med plačo in inflacijo

O predlogu je najprej razpravljal parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Poslanci so z amandmaji spremenili besedilo zakona tako, da so podaljšali prehodno obdobje usklajevanja pokojnin z rastjo plač in inflacijo. Po novem se bodo pokojnine vse do leta 2035 usklajevale po formuli 50 odstotkov glede na rast plač in 50 odstotkov glede na rast življenjskih stroškov (inflacijo). Zdaj se usklajujejo po formuli 60 odstotkov glede na rast plač in 40 odstotkov glede na inflacijo.

 

 

Ker je rast plač zadnja leta večja od rasti cen življenjskih stroškov, je upokojencem v interesu, da formula čim bolj upošteva rast plač.

Pokojninska reforma je predvidevala, da bi razmerje 50/50 veljalo do leta 2030, nato pa bi se postopoma do leta 2040 prevesilo v razmerje 20 odstotkov rast plač in 80 odstotkov rast cen.

Poslanci so prejšnji teden ta načrt spremenili, zdaj se bodo pokojnine do leta 2044 usklajevale po formuli 70 odstotkov glede na  rast cen življenjskih stroškov in 30 odstotkov glede na rast plač.

"Zadovoljni smo, da se je prehodno obdobje podaljšalo do leta 2035. Kakšne razmere bodo po tem letu, pa je težko predvideti," je za Bloomberg Adria komentirala Frančiška Ćetković, predsednica sindikata upokojencev pri ZSSS.

 

 

Upokojenci so namreč ob pripravi reforme opozarjali, da bo sprememba formule škodovala sedanjim upokojencem, saj se bodo pokojnine višale počasneje, kot bi se sicer. Pridobili pa bodo bodoči upokojenci zaradi dviga odmernega odstotka, po katerem se izračuna pokojnina (novega) upokojenca.

"Pomirja nas, da bodo imeli upokojenci možnost prek ekonomsko-socialnega sveta opozoriti, če se bodo razmere za upokojence poslabšale, in bo mogoče formulo spremeniti," je povedala Frančiška Ćetković. To je za upokojence pomembna varovalka, je povedala sogovornica.

Letos zimski dodatek za vse upokojence

Za upokojence je pomembno tudi to, da bodo že letos dobili zimski dodatek, je povedala predstavnica upokojencev. Letos bo znašal 150 evrov ne glede na višino pokojnine in se bo postopno povišal do 250 evrov.

To je predvsem pomembno za upokojence z najnižjimi pokojninami; tem bosta letos oba dodatka, zimski in letni, ki so ga dobili poleti, v seštevku že prinesla 13. pokojnino, je povedala Ćetkovićeva. Letni dodatek za tiste z najnižjo pokojnino je letos znašal 470 evrov.

 

 

"Gre za prvi korak do našega cilja, da bi vsi upokojenci dobili 13. pokojnino," je povedala Ćetkovićeva. Lani upokojenci zaradi izredne uskladitve dodatka niso dobili.

Reforma izboljšuje položaj upokojencev

Sindikat upokojencev je reformo podprl, saj prinaša tudi druge ukrepe za izboljšanje položaja upokojencev z najmanjšimi prihodki. Med njimi je širša pravica do prejemanja varstvenega dodatka, kar bo omogočilo spodobno življenje tistim z zelo majhnimi prihodki. Zvišuje se tudi odmerni odstotek za izračun vdovskih pokojnin.

Pokojninska reforma predvideva še zvišanje najnižje zagotovljene invalidske pokojnine s sedanjih 41 odstotkov na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar pomeni 22-odstotno zvišanje.

Kljub spremembam v korist upokojencem ne smemo izključiti možnosti referenduma, s katerim grozijo nekateri sindikati, predvsem zaradi predvolilnega obdobja, je še komentirala Frančiška Ćetković.

Kdo bo po novem na slabšem?

Ministrstvo za delo je sicer predstavilo nekatere izračune, ki kažejo, kakšni bodo učinki reforme na posameznike, ki se bodo upokojevali v prihodnje, če bo reforma sprejeta. Kot smo pisali, ta prinaša postopen dvig starostne meje za upokojitev na 62 do 67 let ter dvig odmernega odstotka za izračun pokojnine na 70 let. Poleg tega podaljšuje obdobje, ki služi kot osnova za izračun pokojnine.

Po novem bi se upoštevala vsa leta zaposlitve, razen pet najslabših let, ki niso nujno zaporedna. Izračuni ministrstva za delo kažejo, da bodo na boljšem predvsem tisti z enakomernimi dohodki, saj se bo povišal odmerni odstotek za izračun pokojnine.

Na slabšem pa bodo predvsem posamezniki z izrazitimi nihanji, ki so imeli izrazit skok v prihodkih, na primer samostojni podjetniki, ki so si določeno obdobje plačevali prispevke od minimalnih prihodkov.

 

 

Hipotetična oseba, ki je 10 let plačevala minimalne prispevke, nato imela 25 let dvakratnik povprečne plače, zadnjih pet let pa ponovno minimalne prispevke, bi imela po novem za 8,8 odstotka nižjo pokojnino kot po sedanjem sistemu, kaže izračun ministrstva. To je primer posameznika, ki je v aktivni dobi plačal manj prispevkov od nekoga, ki je vso zaposlitev prejemal povprečno plačo, a ima po sedanji ureditvi precej višjo pokojnino, navaja ministrstvo.

Preprečiti želijo izigravanje sistema

Po sedanjem sistemu se za izračun pokojnine upošteva najboljše 24-letno obdobje. "Ena večjih anomalij veljavnega pokojninskega sistema je ravno možnost, da ljudje vplačujejo višje prispevke v pokojninsko blagajno le določeno referenčno obdobje," so v argumentih za pokojninsko reformo navedli pri ministrstvu za delo.

Pojasnili so, da je v Sloveniji okoli 100 tisoč samozaposlenih, od katerih več kot 80 odstotkov plačuje prispevke od najnižje osnove. V tem primeru zavarovanci po 20 ali 30 letih prejemanja pokojnine dobijo iz tega naslova sto odstotkov več, kot so vplačali v pokojninsko blagajno.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar