Želite hitreje v pokoj? 'Most' do upokojitve se zapira!

Ministrstvo za delo predlaga spremembo zakona o urejanju trga dela, ki bo otežila 'čakanje' na zavodu za zaposlovanje do upokojitve.

Zdaj lahko brezposelni, ki so dopolnili 57 let ali 35 let zavarovalne dobe, izkoristijo izjemo, po kateri jim je pripadala pravica do najdaljšega obdobja prejemanja nadomestila za brezposelnost – 25 mesecev. Gre za tako imenovani 'most' do upokojitve, saj delavcem omogoča, da na zavodu 'počakajo' do izpolnitve pogojev za upokojitev.

Dvig starostnega praga

V praksi so delavci to možnost običajno uporabili ob dopolnitvi 58 let starosti, saj jim je v tem primeru 25-mesečno prejemanje nadomestila za brezposelnost omogočalo, da so v tem času izpolnili starostni pogoj za upokojitev, ki je zdaj postavljen pri 60 letih starosti.

Ministrstvo za delo želi s spremembo zakona to možnost odpraviti oziroma zmanjšati število upravičencev.

Po novem bi za pridobitev najdaljše možne dobe prejemanja nadomestila (25 mesecev) morali biti stari vsaj 59 let in imeti vsaj 37 let zavarovalne (delovne) dobe. 

Kako deluje mehanizem čakanja do upokojitve?

Izkoriščanja te zakonske možnosti je zdaj preveč, je prejšnji teden v pogovoru za Bloomberg Adria komentiral direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) Marijan Papež. "To ni normalno, menim, da bo zakonodajalec na neki način to poskušal urediti," je povedal Papež.

"V času, ko delovne sile primanjkuje, tudi delodajalci ne bodo več omogočali takšnega izkoriščanja sistema. Zaposlenih, ki jih potrebujejo, ne bodo z dogovorom odpuščali in pošiljali na zavod za zaposlovanje," je povedal direktor Zpiza.

Mehanizem "mostu" do upokojitve deluje tako, da se delavec in delodajalec dogovorita, da delodajalec delavca dve leti pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev odpusti in mu plača odpravnino. Delavec nato dve leti prejema nadomestilo za brezposelnost, manjši prihodek pa nadomesti s prejeto odpravnino. Po dveh letih nato izpolni pogoje za upokojitev in status brezposelnega zamenja za status upokojenca.

 

Bistveno višja nadomestila za brezposelnost Predlagane spremembe zakona o urejanju trga dela prinašajo tudi višja nadomestila za brezposelnost. Zakon zdaj višino nadomestila omejuje na največ 892,50 evra, ne glede na višino plače oziroma plačane prispevke. Najnižji znesek je omejen na 530,19 evra. Po novem bi bilo nadomestilo navzgor in navzdol omejeno z višino minimalne plače, ki se vsako leto spreminja. Brezposelni bi v skladu s predlogom lahko dobili najmanj 75 odstotkov minimalne plače in največ 130 odstotkov minimalne plače. Zgornja meja se postopoma znižuje; prve tri mesece brezposelni prejme nadomestilo v vrednosti največ 130 odstotkov minimalne plače, naslednje tri mesece največ 110 odstotkov minimalne plače, naslednjih šest mesecev največ 100 odstotkov minimalne plače, po 12 mesecih pa največ 80 odstotkov minimalne plače. Spodnja meja ves čas ostaja nespremenjena - pri 75 odstotkih minimalne plače. Minimalna plača je za letos določena pri 1.277,72 evra bruto. Glede na ta znesek bi najvišje nadomestilo za brezposelnost letos znašalo 1661 evrov (prve tri mesece prejemanja), najnižje pa 958 evrov.

 

Iz Zpiza so za Bloomberg Adria včeraj odgovorili, da sprememba "zaostruje pogoje za pridobitev ponovnega nadomestila za primer brezposelnosti, s tem pa posledično tudi za koriščenje nadomestila za primer brezposelnosti pred upokojitvijo".

Pogoji se zaostrujejo zaradi treh pogojev: višje starostne meje, daljše zavarovalne dobe ter "uvedbe gostote zavarovalne dobe", so sporočili iz Zpiza. Predlagana sprememba zakona namreč prinaša še en pogoj - da mora oseba v zadnjih 24 mesecih pred nastankom brezposelnosti pridobiti najmanj 16 mesecev zavarovalne dobe.

 

 

S tem torej odpade tudi možnost kratkotrajne zaposlitve in vnovične prijave za zavod za zaposlovanje, ki jo je mogoče uporabiti po sedanjem sistemu.

Petina brezposelnih starih 57 let ali več

Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo aprila registriranih 9.657 brezposelnih oseb, starih 57 let in več. To pomeni, da je njihov delež med vsemi brezposelnimi približno 21-odstoten. Dobra petina brezposelnih lahko torej po sedanjem sistemu na zavodu ostane do upokojitve.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela je Ministrstvo za delo v javno razpravo poslalo 28. aprila, ta pa se je zaključila včeraj, 5. maja. Glede na časovnico zakonodajnega postopka naj bi zakon sprejeli do konca junija, veljati pa naj bi začel do konca septembra.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar