Višja plača, višja pokojnina: Koliko let je treba delati v tujini?

Slovenskih državljanov na delo v Avstrijo ne vlečejo le višje plače, ampak tudi obeti višjih prihodkov ob upokojitvi. Preverili smo, koliko let je treba delati v Avstriji, Nemčiji, Italiji in nekaterih drugih državah, da zaposleni dobi pravico do državne starostne pokojnine.

Tudi avstrijska pokojnina je med delavci iz Slovenije motiv za delo čez mejo, ne le višja plača, je za Bloomberg Adria povedala Ana Matjašič Erber iz kadrovske agencije Trummer. Agencija Trummer je specializirana za iskanje kadrov za avstrijske delodajalce; iščejo predvsem delavce v trgovini, proizvodnji, električarje, voznike, strojnike …

V Avstriji dve dodatni plači na leto

S tem letom se je minimalna bruto plača v Avstriji zvišala na 2.170 evrov za 160 ur dela, je povedala Ana Matjašič Erber, pri čemer je razlika med bruto in neto bistveno nižja kot v Sloveniji. Delavec torej za enak bruto znesek v Sloveniji dobi bistveno nižjo neto plačo.

Višji bruto znesek pa pomeni tudi višjo pokojnino. "Oboje, plača in pokojnina sta razlog za iskanje dela v Avstriji," je povedala sogovornica. K višji osnovi za izračun pokojnine v Avstriji prispevata tudi dve dodatni plači, ki sta v Avstriji obvezni - regres ali 13. plača in 14. plača ali božičnica.

 

 

Ob tem je tako imenovana nadomestitvena stopnja, ki kaže, kolikšen delež plače znaša pokojnina delavca ob upokojitvi, v Avstriji precej višja kot v Sloveniji. V Avstriji po podatkih OECD nadomestitvena stopnja v povprečju znaša okoli 87 odstotkov neto plače, v Sloveniji pa okoli 63 odstotkov neto plače.

Koliko let je treba delati?

V Avstriji je za pridobitev pravice do državne starostne pokojnine treba delati vsaj 15 let. Številni delavci v Avstriji delajo vsaj toliko časa, saj si z avstrijsko pokojnino zvišajo dohodke med upokojitvijo, je povedala Ana Matjašič Erber.

Povprečne pokojnine so v Avstriji občutno višje kot v Sloveniji. Po podatkih avstrijskega statističnega urada je povprečna starostna pokojnina leta 2023 za ženske znašala 1.409 evrov bruto na mesec, povprečna starostna pokojnina za moške pa 2.374 evrov bruto na mesec. Pri tem je treba upoštevati, da v Avstriji upokojenci dobijo 14 pokojnin na letno.

Povprečna neto starostna pokojnina je v Sloveniji za primerjavo v letu 2023 znašala 823 evrov, kažejo podatki slovenskega statističnega urada (Surs). Povprečna pokojnina za 40 let delovne dobe pa po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) znaša nekoliko več kot tisoč evrov.

Iz tujine v povprečju slabih 500 evrov pokojnine

Kot smo zapisali, je za pridobitev pravice do starostne pokojnine v Avstriji treba zbrati najmanj 15 let zavarovalne dobe. V Nemčiji je ta doba bistveno krajša – znaša pet let, navaja spletna stran Nemške zvezne pokojninske zavarovalnice (DRV). V Italiji pa je za pridobitev pravice do starostne pokojnine potrebnih najmanj 20 let zavarovalne dobe. 

Po podatkih slovenske finančne uprave je leta 2022 (zadnji podatki, ki so na voljo) v Sloveniji 30.037 oseb iz tujine prejemalo plačila za pokojnine. Skupni znesek njihove prejete pokojnine je leta 2022 znašal 178,3 milijona evrov, so za Bloomberg Adria sporočili iz Fursa. To bi preračunano pomenilo slabih 500 evrov nakazila mesečno na posameznika. Številke za 2023 ne bodo bistveno drugačne, menijo na Fursu.

Največ prejemnikov je iz Nemčije, Avstrije in Švedske, kažejo podatki: 27.789 iz Nemčije, 6.856 iz Avstrije in 5.696 iz Švedske. Pri Fursu so opozorili, da gre zgolj za prejemnike iz držav EU, kjer se podatki izmenjujejo samodejno. Podatki iz tretjih držav v pregled niso vključeni. Na Švedskem je za pravico do starostne pokojnine treba delati vsaj tri leta, sodeč po spletnih virih.

V Švici, kjer prav tako dela veliko ljudi iz Slovenije, najmanjša zavarovalna doba ni predvidena, za starostno pokojnino lahko zaprosijo moški z dopolnjenimi 65 leti in ženske z dopolnjenimi 64 leti, če imajo v evidenci najmanj eno polno leto plačevanja prispevkov, piše na spletnih straneh Evropske komisije.

Načelo seštevanja delovnih dob

Če so delavci v državah EU delali manj let, kot je določeno za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ta leta zanje niso izgubljena, saj mora zavod za pokojninsko zavarovanje ob ugotavljanju, ali posameznik izpolnjuje pogoje za upokojitev, upoštevati vsa obdobja dela v drugih državah EU po načelu seštevanja dob, pojasnjujejo pri Zpizu.

Ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino v Sloveniji bo upokojenec dobil tudi sorazmerni delež pokojnine iz druge države, tudi če v tuji državi ni izpolnil pogojev za starostno pokojnino. Pri tem države kot minimalno dobo za upoštevanje pri izračunu običajno postavljajo eno leto dela.

Sporazumi z državami za pokojnino iz tujine

Slovenija ima sporazume o priznavanju pokojninske dobe sklenjene tudi z nekaterimi drugimi državami, med njimi je Kanada. Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Kanado omogoča seštevanje zavarovalnih dob, dopolnjenih v obeh državah za pridobitev pravice do pokojnine in drugih pravic v Sloveniji ter Kanadi, navaja Zpiz.

Slovenija ima sklenjene tudi sporazume z Argentino, Avstralijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Južno Korejo, Severno Makedonijo, Srbijo in Združenimi državami Amerike. Ker se pokojninski sistemi močno razlikujejo, so izračuni odvisni od posameznih konkretnih primerov, opozarjajo pri Zpizu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar