Zgodbe tedna: Fed in borzni popravki, Golobov davek, odlično leto za blue chipe

Dobro jutro. V vikend vstopamo z najbolj odmevnimi novicami in zgodbami minulega tedna. Sredi tedna je ameriška centralna banka Fed znižala obrestno mero in v rdeče številke poslala mnoge delniške indekse po svetu.

Fed je sporočil, da so se na zadnjem srečanju pred inavguracijo novoizvoljenega Donalda Trumpa odločili poseči v obrestne mere, torej že tretjič letos (Evropska centralna banka je posegla štirikrat). Obrestne mere so znižali za četrtinko odstotne točke, na raven od 4,25 do 4,5 odstotka.

Po rezu Feda se je na finančnih trgih zgodil pretres. Pocenile so se delnice, bitcoin, zlato, poskočile pa so državne obveznice in indeks strahu.

Prvi mož Jerome Powell je v svojem govoru in potem tudi v odgovornih na novinarski konferenci nakazal, da bi centralna banka verjetno zadržala nadaljnja znižanja obrestnih mer v letu 2025, četudi bo inflacija ostala nad dvema odstotkoma. Ravno to je privedlo do odziva na trgu. 

Trg je namreč pričakoval dve do tri znižanja prihodnje leto. "Mislim, da je to malce pretirana reakcija," je za Bloomberg komentiral Mark Luschini  iz družbe Janney Montgomery Scott. Meni namreč, da je bilo vse pričakovano in to, da je zdaj trg šokiran zaradi napovedi samo enega reza v letu 2025, se mu zdi (enostavno) pretirano.

Delnice z največjim popravkom: Se zdaj splača v nakup?

Po sredinem rezu ameriške centralne banke Fed so se v povprečju za dobre tri odstotke pocenile delnice, če sodimo po indeksu S&P 500 in tehnološkem indeksu Nasdaq Composite.

Toda, katere delnice so se najbolj pocenile? Poiskali smo jih in se vprašali, ali se zdaj splača nakup?

Napoved Blaža Brodnjaka: Najprej nas bodo dohiteli Hrvati, potem še Srbi

Hrvaška bo Slovenijo po neto plačah ujela v treh letih, Srbija v osmih. To je, ko v zakup vzame trenutne razmere, napovedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Pogledali smo, koliko danes znaša povprečna plača v Srbiji in na Hrvaškem ter kako hitro rasteta v primerjavi s slovensko, na podlagi minulih rasti pa smo pripravili tudi napoved neto plač za prihodnja tri leta.

Mislite, da bo po njej Slovenija še vedno imela najvišjo plačo v regiji Adria?  

Bloomberg

 

Honda, Nissan in Foxconn: Bi lahko v novem koncernu sodelovala tudi Slovenija?

Japonska avtomobilska proizvajalca Nissan in Honda naj bi v okviru skupnega podjetja iskala sinergije pri obvladovanju stroškov proizvodnje ter razvoju naprednih tehnologij mobilnosti in ne nazadnje krepitvi skupnega nastopa na globalnem trgu, zlasti vsled navala kitajskih izzivalcev.

Toda zgodba desetletja v avtomobilizmu se tu šele dobro zaplete. Nikkei Asia je, sklicujoč se na neuradne vire, poročal, da v ozadju potekajo tudi intenzivni pogovori med vodstvom Nissana in Foxconnom. Po tem scenariju bi bila lahko zraven, prek sodelovanja na savdskem trgu, tudi slovenska avtomobilska podjetja.

Rojstvo novega velikana avtoindustrije?

Liga prvakov avtotrgovcev: Na vrhu ostaja slovenski znanec

Po precej burnih pandemičnih letih in odprtju je v avtomobilski prodaji v letu 2023 sledila normalizacija. Analitsko podjetje na področju avtomobilske maloprodaje (ICDP) ob koncu pripravi lestvico največjih avtotrgovcev. Ugotavljajo, da je bilo leto 2023 obdobje okrevanja. Pomanjkanja avtomobilov ni več, veliko znamk je začelo graditi zaloge.

Opazna je bila tudi velika nestanovitnost na trgu rabljenih avtomobilov, še zlasti rabljenih električnih avtomobilov. V ICDP so bili pozorni na učinke agencijskega prodajnega modela na poslovanje. Doslej sprememb v prihodkih niso opazili. Vidne spremembe maloprodajnega modela pa je spodbudil prehod na električna vozila. Prehod je povzročil večjo konsolidacijo med neodvisnimi trgovci.

Na vrhu z naskokom švicarski velikan.

 

Avtomobilistom grozijo visoke kazni, kakšne bi plačali danes?

V 2025 gre zares. Proizvajalci bodo morali povprečne izpuste prodanih avtomobilov znižati pod 95 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Kot smo pisali, je težava v tem, da se je povpraševanje po električnih avtomobilih že ohladilo, zato bo doseganje cilja precejšen izziv. Pogledali smo, kakšne povprečne izpuste so največje znamke v Sloveniji dosegle letos – po 11 mesecih.

Katere znamke najbolj zaostajajo za ciljem? Kakšne globe bi v Sloveniji morali plačati za vsak prodan avtomobil ter kakšna bi bila celotna globa? 

Bo padel rekord: pol milijarde neto vplačil v vzajemnih skladih?

Letos v 11 mesecih je bilo 467 milijonov evrov neto vplačil v vzajemnih skladih, ki jih upravljajo slovenske družbe za upravljanje. To je precejšen skok v primerjavi z letom prej, in sicer za kar 50 odstotkov več. Do zdaj je bilo več kot 400 milijonov neto vplačil samo še v covidnem letu 2021.

Bodo letos neto vplačila presegla pol milijarde evrov?

STA

 

Golobov nepremičninski davek: se obeta množično prepisovanje stanovanj na družinske člane?

Pred dnevi je premier Robert Golob v intervjuju na RTV Slovenija napovedal nepremičninski davek za drugo in vsako nadaljnjo nepremičnino. Predstavljena ideja že razburja slovensko javnost, predvsem pa udeleženci z nepremičninskega trga ne vidijo učinkov obdavčitve, kot jih napoveduje sam premier. Torej, cenejša stanovanja in nižje najemnine ter hkrati tudi višje plače.

Izhodišča za obdavčitev nepremičnin so po besedah Goloba zelo preprosta. Nepremičnina, ki jo ima v lasti posameznik in kjer ima stalno prebivališče, bo izvzeta iz obdavčitve. Druge bodo obdavčene. Golob višine davka ni razkril, češ da o tem v koaliciji še niso razpravljali.

Stroka zadržana: Golob testira mnenje javnosti.

Koliko obresti vam plačajo Bunq, N26, Revolut in Trade Republic

Od srede naprej veljajo znižane obrestne mere Evropske centralne banke (ECB). Po štirih nižanjih od letošnjega junija je ključna obrestna mera za mejni depozit že 25 odstotkov nižja. Če bi (neo)banke slepo sledile le omenjeni ključni obrestni meri, to varčevalcem prinaša tudi četrtino manj obresti na prihranke. Kreditojemalci se na drugi strani trenda nižanja ključnih obrestnih mer lahko veselijo.

Poglejmo si, koliko obresti na vaše prihranke ponujajo neobanke, ki so v preteklosti v povprečju ponujale višje obrestne mere na vpogledna sredstva (denar lahko kadarkoli dvignete z računa, mora biti le prestavljen na varčevalni račun) kot banke v Sloveniji za vezan denar (depozit, ki ga je težko prekiniti ali pa vas to pogosto drago stane).

Seznami si lahko ogledate tukaj.

Primerjava: naj kupim avto na lizing ali s kreditom?

Podatki kažejo, da je vsak drugi avto v Sloveniji kupljen s pomočjo financiranja. Med tistimi, ki se za nakup vozila zadolžijo, je najbolj priljubljen lizing. Zakaj prav lizing in ne kredit? Kakšne so prednosti enega in drugega, primerjali  smo tudi stroškovni vidik obeh oblik financiranja.

Če startamo iz istega izhodišča, je izračun na konkretnem primeru pokazal, da je kredit ugodnejši.

Odlično leto za slovenske blue chipe: NLB na prvem mestu

Po dividendnem donosu je letos najboljši rezultat dosegla delnica Cinkarne Celje, ki je letos izplačala dve dividendi, 3,2 evra na delnico februarja in 0,9 evra na delnico junija. Skupno so torej delničarji Cinkarne Celje letos prejeli 4,1 evra na delnico. Če so delnico kupili v začetku leta, ko je cena znašala 20,9 evra, so letos ustvarili kar 19,6-odstotni dividendni donos.

Pregledali smo, kakšne donosnosti so na borzi dosegle delnice slovenskih podjetij, ki so vključena v prestižni indeks SBITOP.

Microsoft Bing

 

Veseli december: Koliko božičnice dobijo zaposleni v Avstriji?

Ob koncu leta se nekateri zaposleni veselijo dodatnega dohodka - božičnice oziroma 13. plače, uradno nagrade za delovno uspešnost. Za nekatere je veseli december torej še bolj vesel kot za druge.

Medtem ko je v Sloveniji odločitev o izplačilu nagrade za uspešnost odvisna od posameznega podjetja (prav tako njegova višina), je v Avstriji, kjer dela veliko Slovencev, božičnica za podjetja obvezna.

Zanimalo nas je, kako pomembna je za zaposlene božičnica in kakšne so primerjave z drugimi evropskimi državami.

Nemčija: Le dva meseca pred 'popolno gospodarsko nevihto'?

V Nemčiji je v začetku tedna brez zaupnice ostala manjšinska vlada kanclerja Olafa Scholza, kar je naznanilo začetek kratke, a srdite predvolilne kampanje. "Ta bo ena izmed najkrajših, trajala bo le 69 dni," je skorajda unikatne politične razmere v evropskem gospodarskem motorju, ki predstavlja glavni trg za domače izvoznike, pokomentiral strokovnjak za mednarodne odnose s fakultete za družbene vede Jure Požgan.

Pesimističnim ekonomskim napovedim s padcem manjšinske vlade, ki Nemčije ni vodila že od davnega leta 1982, pač ni videti konca. Nemško gospodarstvo je kakor kavelj 22 – razlog za padec vlade in hkrati ključ do rešitve politične krize v jedrni evropski državi.

Po skoraj 20 letih se ljubljanskemu letališču obeta hotel

Letališče Jožeta Pučnika po pandemiji okreva počasneje od preostalih letališč v regiji. V letu 2024 pričakujejo 1,4 milijona potnikov, kar bo še vedno 18,6 odstotka manj kot v letu 2019. Največ potnikov so sicer imeli v letu 2018, ko je še letela Adria Airways. Glede na leto 2018 bo število potnikov letos manjše za 22,7 odstotka, kažejo podatki statističnega urada (Surs).

Čeprav se potniki na letališče zaradi slabše povezanosti vračajo počasi, se v okolici letališča dogaja veliko. Zraslo je več večjih poslovnih objektov. Po novem naj bi letališče in poslovna cona Brnik dobila tudi svoj prvi hotel.

Tri slovenske družbe združile moči.

Bloomberg

 

Kaj čaka trge ob poglabljanju sirske krize

Medtem ko Siriji grozi, da jo bodo frakcijski boji milic in njihovih regijskih sponzorjev politično in ozemeljsko povsem razkosali, smo z analitikom podjetja Acex Tilnom Šarlahom pogledali, kaj sirska kriza prinaša svetovnim finančnim trgom in globalnemu gospodarstvu.

"Konflikti na Bližnjem vzhodu za zdaj niso povzročili večjih nihanj za svetovne finančne trge," ocenjuje strokovnjak, a dodaja, da je pri zlatu in nafti opaziti nekaj premije za tveganje, vendar je bil odziv širšega trga minimalen.

Sirska proizvodnja nafte komaj 35 tisoč sodov na dan, ekonomijo pesti 140-odstotna inflacija.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar