Dobro jutro. Vikend začenjamo s pregledom najbolj odmevajočih zgodb minulega tedna. Začenjamo na borznem parketu, kjer se morebiti obeta korenitejši popravek cen na borzi.
Indeks strahu in pohlepa, ki ga na podlagi sedmih kazalnikov izračunava CNN Money in med drugim vključuje tudi kazalnik nihajnosti VIX, je trenutno v območju strahu in je le nihaj stran od območja ekstremnega strahu.
Zakaj je vlagatelje po dvomestnih donosnostih v letu 2024 postalo strah?
Vodnik za začetnike: Kako kupiti košarico vročih ameriških delnic
Donosnosti glavnih delniških indeksov so bile v letu 2024 dvomestne, zato ne preseneča, da je zanimanje med malimi vlagatelji, da postanejo del borznega vzpona, precejšnje. Številni, ki prvič vstopajo na borzni trg, najpogosteje izberejo naložbe, ki sledijo največjim indeksom, največkrat je to kateri od ameriških indeksov, kot denimo S&P 500, ali globalni indeks MSCI World, ki zajema skoraj 1.500 delnic največjih borznih družb na razvitih delniških trgih.
Preverili smo, kako lahko mali vlagatelji investirajo v te indekse.
Kripto: MiCA je začela veljati, a še ne ščiti vlagateljev
Konec leta 2024 so začela veljati vsa določila uredbe EU o trgih kriptosredstev MiCA (angleško Markets in Crypto-Assets), ki predpisuje delovanje ponudnikov kriptosredstev in prinaša večjo zaščito vlagateljev.
Vendar so države EU uvedle prehodna obdobja, do izteka katerih morajo ponudniki pridobiti licence za delovanje.
Depositphotos
Prihaja tudi 30-odstotna pocenitev nepremičnin v hrvaški Istri?
Lani je bila Hrvaška na prvem mestu v Evropski uniji po rasti cen nepremičnin. V drugem četrtletju 2024 so bilo celo za 10 odstotkov dražje kot v enakem obdobju lani. Podatki Eurostata kažejo, da so se cene nepremičnin na Hrvaškem od leta 2015 zvišale za 79,9 odstotka.
Vse manj državljanov si lahko privošči lastno stanovanje, zato je vlada napovedala nov državni načrt stanovanjske politike in davčno reformo do leta 2025, katere cilj so cenovno dostopna stanovanja za mlade družine. Poznavalca za zagrebški in istrski nepremičninski trg sta v oddaji Zoomin na Bloomberg Adria TV izpostavila, da bo leto 2025 leto, ko se bo rast cen nepremičnin v Zagrebu ustavila, izjema pa je skoraj 6000 neprodanih vil v Istri, ki bi jih kupci lahko kupili tudi s 30-odstotnim popustom.
Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.
Najdražji avtomobili Slovencev 2024
Čeprav se v evropski avtomobilski industriji odvija pava drama, je bilo v Sloveniji registriranih rekordno število avtomobilov najvišjega cenovnega razreda. Kljub slabši rasti, slabšemu vzdušju v gospodarstvu in višjim obrestnim meram so premožni Slovenci kupovali ekstremno hitre, prestižne, neslišne in glasne avtomobile. Ker je avtomobilska industrija na prelomu, nekateri posegajo po najnovejših hibridnih in električnih avtomobilih, spet drugi poskušajo izkoristiti zadnjo priložnost za nakup čustvenih avtomobilov iz dobe ogljikovodikov.
Prodaja množičnih avtomobilov počasi okreva, pri najdražjih avtomobilih pa je zgodba popolnoma drugačna.
Bloomberg Adria
Uprave in nadzorniki v nakup delnic lastnih podjetij: koliko so vredni njihovi portfelji
Člani uprav in nadzornih svetov družb prve kotacije Ljubljanske borze so letos kupili 11.307 delnic podjetij, v katerih opravljajo funkcijo. Skupna vrednost poslov je znašala 321 tisoč evrov, kar je precej manj kot leto prej, smo izračunali iz objav na Seonetu, oglasni deski borze. Kdo je bil med njimi največ nakupoval delnice družb, ki jih vodijo ali nadzirajo, in kako dobro so se jim nakupi obrestovali?
Kot rečeno, se bomo osredotočili na družbe prve kotacije, to so družbe Cinkarna Celje, Krka, Luka Koper, NLB, Petrol, Pozavarovalnica Sava, Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav, in preverili, koliko so k likvidnosti na ljubljanski borzi prispevali člani uprav in nadzornih svetov z nakupi in prodajami lastnih delnic. O teh poslih morajo namreč javno poročati.
Med prvokotacijskimi družbami po vrednosti delnic izstopa predsednik uprave Jože Colarič.
Bloomberg Adria TOP 25: Kdo je najbolj zaznamoval 2024 in bo vplival na 2025
V letu, ki se izteka, se je svetovno gospodarstvo okrepilo, saj so države uspešno obvladale inflacijo, geopolitične negotovosti ter prehod v bolj zeleno in digitalno prihodnost. Čeprav so napovedi za rast še vedno pozitivne, pa nas čaka prihodnost, polna velikih izzivov – največji med njimi so neenakosti, zadolženost in geopolitične napetosti.
V takšnem okolju Bloomberg Businessweek Adria že tretje leto zaporedoma izbira posameznike in ideje, ki so zaznamovali to leto in bodo vplivali na prihodnje. Negotovost prihodnjih dogodkov in morebitnih tveganj je ključna značilnost strategij, ki se zdaj oblikujejo, kljub temu pa zaznavamo optimizem, ki trenutno poganja kapitalske trge, pozitivne signale v zasebnem sektorju ter pričakovanja o zmanjšanju političnih napetosti.
Marjan Trobiš: To se bo zgodilo tudi na naših tleh, gre za preživetje
O prihodnosti avtomobilske industrije, ki se je znašla na razpotju smo v oddaji Spotlight na Bloomberg Adria TV govorili z Marjanom Trobišem, direktorjem Boxmar Leather in predsednikom Združenja delodajalcev.
Medtem ko prodaja avtomobilov upada, veliki avtomobilisti, ki so se znašli v težavah, oblikujejo nova zavezništva, iščejo nove trge, odpuščajo ali sklepajo dogovore o prestrukturiranjih. Ob tem večini proizvajalcev od naslednjega leta grozijo kazni, saj bodo morali povprečne izpuste prodanih avtomobilov znižati pod 95 gramov ogljikovega dioksida na kilometer - izračune potencialnih kazni za letos smo objavili v minulih dneh. Trobiš je poudaril, da bo avtomobilska industrija letos doživela evolucijo.
Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.
Vse napovedi za 2025
Pričakujemo, da se bodo plače v letu 2025 še naprej povečevale z dvomestno stopnjo rasti, glavna dejavnika pa bosta zaostreni trgi dela in boljša pogajalska moč delavcev. Hrvaška se bo še naprej približevala Sloveniji, predvsem zaradi hitrejše gospodarske rasti, pa tudi zaradi vse večjega pomanjkanja delovne sile. Povišano osnovo iz leta 2024 pod vplivom rasti plač v javnem sektorju bo uravnotežil še 15-odstotni dvig minimalne plače, ki je bil napovedan z začetkom leta 2025. Slovenija je že leta primer zaostrenih razmer na trgu dela, vendar v zadnjih mesecih beleži rahlo povišanje stopnje brezposelnosti, kar bo vsaj delno odpravilo pritisk na rast plač v zasebnem sektorju. Pozitiven prispevek vidimo v napovedanem ambicioznem dvigu plač v javnem sektorju. V Srbiji, Severni Makedoniji ter Bosni in Hercegovini je več prostora za rast plač, ki jo bodo podpirali pozitivna stopnja inflacije, rast minimalnih plač, relativno nizka osnova in v določenih segmentih vse bolj izrazito pomanjkanje delovne sile.
Pričakovanja na borznem trgu v 2025
Trenutno se zdi, da je denarja še vedno preveč. Rastejo tvegane naložbe. Fed obrestne mere znižuje, kar povzroča selitev denarja iz manj tveganih naložb v bolj tvegane. Kako se bodo razmere razpletale, bomo videli, ampak trenutno so razmere v ZDA še vedno zelo dobre. So pa vrednotenja povišana in treba se je pripraviti tudi na popravek cen navzdol.
Regionalni delniški prvaki 2025: Slovenija privlačna, Hrvaška precenjena
Tudi regija Adria bo v letu 2025 sledila podobni poti, kot drugi borzni trgi, saj jo bo podpirala trdna gospodarska rast. Delniški indeksi v regiji (z izjemo BiH) bodo verjetno še vedno pridobivali, k čemur bodo prispevali ugodni makroekonomski kazalniki. Vendar bo ta rast morda zmerna zaradi povišanih vrednotenj, zlasti v Severni Makedoniji in na Hrvaškem.
Kaj pa obveznice 2025
Na trgu obveznic se bo nadaljevalo postopno zniževanje donosnosti, ki se je začelo sredi leta 2024. K temu prispevajo centralne banke, ki znižujejo obrestne mere in zmanjšujejo premije za tveganje.
Bloomberg
Bodo kriptovalute še naprej rasle?
Leto na kriptotrgu je bilo vse prej kot dolgočasno. Cene kriptovalut so letos, navkljub zadnjim popravkom dosegle visoke, nekatere celo rekordne vrednosti. Med njimi tudi največja kriptovaluta bitcoin, ki je pred kratkim presegel vrednost 100 tisoč dolarjev. Tudi za naslednje leto poznavalci pričakujejo rast cen, a plovba po kripto morju ne bo mirna.
V leto 2025 vstopamo z velikimi pričakovanji na trgu plemenitih kovin. Po izjemni rasti cen v letu 2024, ki so jo spodbudili povečano zanimanje centralnih bank in geopolitične napetosti, analitiki napovedujejo nadaljnjo rast cen, čeprav z nekoliko počasnejšim tempom.
Cene bakra in aluminija so se v letu 2024 povišale. Povprečne cene bakra so bile v tem letu (do sredine decembra 2024) približno 10 odstotkov višje, aluminija pa za sedem odstotkov višje v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Analitiki Bloomberg Adria pričakujejo, da bo povpraševanje po bakru, povezano z zelenimi tehnologijami, vztrajalo, vendar bo odvisno od prizadevanj za dosego zastavljenih ciljev zniževanja izpustov in gradnje obnovljivih virov energije.
Rast BDP so analitiki Bloomberg Adria znižali na 1,6 odstotka medletno za 2024. Domača potrošnja je bila steber gospodarske rasti, medtem ko industrijska proizvodnja in izvoz nista dosegla pričakovanj. V zadnjem četrtletju zaznavamo nekaj pozitivnejši izvozni trend, ki ga podpirata farmacevtski sektor, pa tudi uvozna stran, ki bo prispevala proizvodnji v naslednjih obdobjih.
Nedavno izplačilo sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ali RRF (258 milijonov evrov oktobra 2024) bo prispevalo k rasti v četrtem četrtletju 2024 in v 2025.
.webp){kind=icon}
