Zgodbe tedna: Dogajanje na avtotrgu, obdavčitev kriptodobičkov, plače

Dobro jutro. V vikend vstopamo z najbolj odmevnimi novicami in zgodbami minulega tedna. Pojdimo najprej na avtomobilski trg, kjer smo pripravili več intervjujev in analiz.

Generalni direktor Porscheja Slovenija, našega največjega domačega zastopnika za vozila znamk koncerna Volkswagen, Danilo Ferjančič, na sredinem novinarskem dogodku ni ne skrival ne poskušal olepšati dramatičnih razmer v krovnem koncernu.

"Tako kot nad celotno evropsko avtoindustrijo se tudi nad koncernom Volkswagen zbirajo temni oblaki, saj je krovna družba na pragu velikega prestrukturiranja," je zagate največjega avtomobilskega koncerna stare celine povzel prvi mož zastopnika znamk Volkswagen, Škoda, Audi, Seat in Cupra. Družba si bo letos znova odrezala največji kos domačega avtomobilskega trga, je bilo rečeno na predstavitvi poslovanja družbe v iztekajočem letu. "V nasprotju z evropskim trgom lahko rečem, da je doma posel tekel kot običajno," je poslovanje povzel Ferjančič.

"Načeloma je za nami zelo dobro leto," je dejal in dodal, da so se dobave naročenih avtomobilov med letom stabilizirale, večmesečne zamude pri dobavah so bile odpravljene.

Celoten pogovor lahko preberete tukaj.

Bloomberg

 

Bodo avtoindustrijo Savdske Arabije gradili Kitajci in Slovenci?

Z vidika gospodarstva in same avtomobilistične panoge Slovenijo bolj kot izzivi prodaje končnih izdelkov na domačem trgu tarejo težave dobaviteljev, ki so vezani prav na Nemčijo.

Zato se v panogi, panožnih organizacijah in ne nazadnje v političnem vrhu veliko govori o diverzifikaciji. Tako produktni kot tudi tržni, kjer se poleg Kitajske vse pogosteje omenjajo drugi razvijajoči se trgi, kot sta Indija in Savdska Arabija.

"Imamo informacije, da si želijo razširiti paleto proizvajalcev, za kar morajo vzpostaviti dobaviteljske verige. Tukaj vidimo našo priložnost," je o sodelovanju z največjo svetovno proizvajalko nafte dejala direktorica SRIP (Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo na področju mobilnosti) ACS+ Tanja Mohorič.

Vlada: Po Kitajski še Savdska Arabija in Indija.

Jaguar z oglaševalsko gverilo spreminja pravila igre avtoindustrije

Avtomobilska industrija se sredi monumentalnega paradigmatskega zasuka v smeri elektrifikacije ne sooča zgolj s težavami v poslovanju. Bolj kot to jo tare vsesplošna kriza identitete. Njeni novi produkti namreč temeljito spreminjajo splošno definicijo tega, kaj avtomobilske znamke sploh so.

Bojan Žalec

 

"Pri e-vozilih gre za spremembo paradigme, saj gre za nov produkt, ki je popolnoma drugačen od klasičnih avtomobilov," je v pogovoru za Bloomberg Adria pronicljivo dejal direktor podjetja Plan-net Marko Femc. Prvi mož podjetja, ki uvaža vozila znamk koncerna Dongfeng, pravi, da avtomobil "ni več strojni produkt, saj z mehanike prehajamo na programsko opremo, na IT. Ta preskok je za marsikoga težak."

Ekonomistka Vesna Žabkar: 'Drastične prenove znamk so tvegane, če jim ne uspe ohraniti kupcev'. Analiziramo smo tudi dogajanje na slovenskem avtotrgu. Več o tem v članku Avtotrg: 15 mesecev rasti, mučenje Tesle in upad SUV-ov.

 

 

Tomšič, Emil Frey: Kljub subvencijam in ponudbi povpraševanja po električnih avtih ni

Slovenski avtomobilski trg se počasi pobira, a še vedno ni niti blizu ravni izpred pandemije. Po 11 mesecih je bilo prvič registriranih skoraj 50 tisoč novih avtomobilov, kar je osem odstotkov več kot v istem obdobju lani. Podobno rast so ustvarili v eni največjih avtomobilskih skupin v Sloveniji – avtotrgovcu Emilu Freyu. Švicarski velikan v Sloveniji skrbi za 11 avtomobilskih znamk različnih skupin.

Skupno je bilo po 11 mesecih prvič registriranih 7.927 avtomobilov omenjenih znamk. To pomeni, da so število na medletni povečali za 8,4 odstotka, kažejo podatki podjetja Ardi. Potem ko so v letu 2023 izgubili približno 2,5-odstotni tržni delež, uradni podatki tudi letos kažejo na krčenje tržnega deleža na 15,6 odstotka.

Resnica je nekoliko drugačna. 

Aleš Skok, Cinkarna Celje: Od nas je letos boljša le NLB

Cinkarna Celje zaključuje uspešno poslovno leto. V prvih devetih mesecih so prihodki od prodaje zrasli za 13 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, EBITDA so povečali za 56 odstotkov, čisti dobiček je znašal 14,6 milijona evrov, kar je 103 odstotke več od primerljivega lanskega obdobja.

Poleg tega je podjetje letos delničarjem izplačalo dve dividendi. "Letos smo imeli kar 17-odstotno dividendno donosnost. Skupna donosnost delnice pa je bila še precej višja in je bila ob poletju druga najvišja na ljubljanski borzi. Takoj za NLB, po podatkih Bloomberga. Verjamem, da so bili s tem delničarji zelo zadovoljni," je dejal predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok.

Kaj je še povedal, pa na povezavi.

Obdavčitev kriptodobičkov: Kdaj je Furs obveščen o prodaji?

Čeprav je dobiček pri prodaji kriptovalut v Sloveniji za neprofesionalce neobdavčen, obstajajo mejni primeri, ko ni povsem jasno, ali je dobiček treba plačati ali ne. O tem, kot smo poročali, Finančna uprava (Furs) odloča od primera do primera.

Zanimalo nas je, ali je Furs samodejno obveščen, ko slovenski davčni zavezanec na kriptoborzi proda kriptovaluto. Furs ni samodejno obveščen, so včeraj na vprašanje Bloomberg Adria odgovorili iz Fursa.

Furs prav tako ni samodejno obveščen, ko si lastnik denar po prodaji nakaže na bančni račun, so še povedali.

Božičnica, regres, prehrana … kako zaposlenim dvigniti neto plačo?

Plače so v Sloveniji nadpovprečno obremenjene. Kakšne metode uporabljajo podjetja, da davčno ugodno povišajo neto plačo zaposlenemu?

Decembra številna podjetja (ne pa vsa) zaposlenim nakažejo nagrado za poslovno uspešnost, ki se pogovorno imenuje tudi božičnica ali 13. plača. Nekatera med njimi znesek omejijo na največji možen znesek, ki ga je mogoče izplačati brez obdavčitve.

Izplačila nagrade za uspešnost in regresa so do določenega zneska oproščena plačila davka.

Prodajalci precenjujejo vrednost nepremičnin ali pa s previsokimi cenami le testirajo trg

Cene nepremičnin so se v Sloveniji v prvem polletju zvišale za pet odstotkov glede na isto lansko obdobje, v Ljubljani pa od začetka leta po podatkih analitske družbe Arvio za osem odstotkov. V družbi ugotavljajo tudi stagnacijo cen v glavnem mestu v tretjem četrtletju, saj je povprečna cena kvadratnega metra s 4.287 evri le 20 evrov pod povprečjem prejšnjega četrtletja.

Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejala Nina Hudnik, direktorica agencije Roni nepremičnine, smo s cenami dosegli zgornjo raven kupne moči v Sloveniji, zato je treba biti strateški pri vstopu na trg, da si prodajalci ne podaljšajo časa prodaje.

Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.

Depositphotos

 

Živimo vse dlje. Koliko let nam ostane po upokojitvi?

Živimo vse dlje, upokojujemo pa se še vedno precej mladi. Koliko let življenja po upokojitvi nam napoveduje statistika? In kakšne bodo naše pokojnine?

Povprečna življenjska doba v Sloveniji za moške znaša 78 let, za ženske pa 84 let. Slovenija sodi med države z višjo življenjsko dobo, kar je pozitiven dosežek, hkrati pa prinaša vprašanja o vzdržnosti pokojninskega sistema in socialne oskrbe.

Pričakovana življenjska doba se je v zadnjih sto letih v zahodnih državah skoraj podvojila, v Avstriji s 45 na 82 let, kar prinaša korenite spremembe za celotno družbo, še zlasti pa delovna okolja, je povedala Avivah Wittenberg-Cox, strokovnjakinja za vprašanja staranja.

Bližnji vzhod: Sirija na razpotju, trgi prav tako

Potem ko se je dolgoletni avtokratski režim sirskega predsednika Bašarja al Asada po bliskoviti ofenzivi uporniške skupine Hajat Tahrir al-Šam (HTS) v zgolj enajstih dneh sesul kot hišica iz kart, se Bližnjega vzhoda namesto stabilizacije razmer znova polaščata negotovost in strah pred zdrsom v regijski kaos. Slednje pa je tudi beseda, ki nikakor ne ustreza trgom, saj naglašuje vselej latentno prisotno grožnjo vsesplošnega konflikta v energetsko bogati regiji.

"Kotacije končnih produktov bodo v prihodnje odvisne od geopolitičnih razmer in vpletenosti članic OPEC v morebitne konflikte," so nam v zvezi z vplivom razmer v regiji s 40 odstotki svetovnih naftnih zalog odgovorili s Petrola. Pri naši največji družbi za prodajo energentov navajajo, da "bodo derivati na trenutni cenovni ravni do izteka tega leta," medtem ko bo "do zmerne rasti cen prišlo v prvem polletju prihodnjega leta".

Sirija s prehodno vlado, negotove razmere zrele za frakcijske spopade, je Iran naslednja domina?

ECB znižala obrestne mere

"Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk," so v četrtek sporočili iz Evropske centralne banke (ECB). Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se tako znižajo na tri, 3,15 in 3,40 odstotka. Veljati začnejo 18. decembra, naslednje zasedanje sveta ECB pa je napovedano za konec januarja.

 

 

ECB je s tem udejanjila pričakovanja analitikov, ki so bili mnenja, da bi bilo vse drugo, razen znižanja za 25 bazičnih točk, presenečenje. Kako se to odraža na euriborju in posojilih, preberite v članku Katera banka ta hip ponuja najcenejši kredit.