Aleš Skok, Cinkarna Celje: Od nas je letos boljša le NLB

Cinkarna Celje zaključuje uspešno poslovno leto. V prvih devetih mesecih so prihodki od prodaje zrasli za 13 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, EBITDA so povečali za 56 odstotkov, čisti dobiček je znašal 14,6 milijona evrov, kar je 103 odstotke več od primerljivega lanskega obdobja.

Poleg tega je podjetje letos delničarjem izplačalo dve dividendi, kar je dividendni donos dvignilo na 17 odstotkov. "Verjamem, da so lahko vsi, tudi delničarji, z rezultati zadovoljni," je v pogovoru povedal predsednik uprave podjetja Aleš Skok.

Aleš Skok napoveduje, da bo Cinkarna Celje v celotnem letu 2024 ustvarila več kot 200 milijonov evrov prihodkov, 36 milijonov evrov EBITDA in nekaj čez 19 milijonov evrov čistega dobička.

Paradni proizvod celjske kemijske tovarne je pigment titanov dioksid. To je globalno uporabljana surovina v proizvodnji barv za gradbeno industrijo in za druge panoge, kjer se uporabljajo barvila. Zato je povpraševanje po titanovem dioksidu dober kazalnik gospodarskega zagona, direktor Cinkarne Celje pa ima s tem odličen vpogled v razmere v svetovnem gospodarstvu.

Letošnje dogajanje je zaznamovala tudi odločitev EU, da uvede protidampinške carine za uvoz titanovega dioksida iz Kitajske.

Pred kratkim ste poročali o poslovanju v prvih treh četrtletjih, kmalu bo letošnje leto končano. Kako komentirate rezultate poslovanja Cinkarne Celje?

Z rezultati moramo biti zadovoljni, saj so bistveno višji od načrtovanih, ki smo jih predvideli glede na razmere lani ob pripravi načrta za 2024. Takrat so bile razmere na trgu bistveno težje, ni se še vedelo, kako bo z dodatnimi carinami.

V prvih treh četrtletjih smo imeli precej višjo prodajo, za 13 odstotkov, več kot polovico večji EBITDA in več kot  podvojen čisti dobiček glede na isto obdobje lani.

Kakšne bodo številke ob koncu leta?

Realizirali naj bi več kot 200 milijonov evrov prihodkov, 36 milijonov evrov EBITDA in nekaj čez 19 milijonov evrov čistega dobička. Če se primerjamo s svojimi konkurenti v panogi, smo spet med najboljši. Verjamem, da so lahko vsi, tudi delničarji, z rezultati zadovoljni.

Kakšno poslovanje napovedujete v prihodnjem letu?

Prihodnje leto bo nekoliko težje, kot ga vidimo z današnje perspektive. Glede protidampinških ukrepov se je negotovost na trgu polegla, sedaj je že marsikaj bolj jasno. Prej nismo vedeli, ali bodo ukrepi zgolj začasni ali trajni. Natančno bomo sicer vedeli januarja, ko bo odločitev uradno objavljena.

Makroekonomska slika je relativno slaba, v Nemčiji je še vedno slabo povpraševanje v gradbeništvu, geopolitični konflikti se zaenkrat bistveno ne umirjajo. Zato je sentiment potrošnikov slab, še posebej v Nemčiji, ki je naš glavni trg.

Dejansko se bo šele leta 2025 pokazalo, kako učinkovit ukrep so carine EU za zaščito evropske industrije. Glede na vse to menim, da so naši načrti za 2025, da bomo ustvarili 206 milijonov evrov prodaje, 34 milijonov EBITDA in dobrih 15 milijonov evrov čistega dobička postavljeni zelo ambiciozno, glede na okoliščine.

Kako komentirate omenjeno uvedbo protidampinških carin EU na uvoz titanovega dioksida iz Kitajske?

Vzrok za uvedbo carin je ta, da so kapacitete za proizvodnjo titanovega dioksida v svetu rasle zelo hitro. Predvsem v Aziji, in to hitreje od rasti svetovne porabe. Tako je prišlo do presežne ponudbe blaga na trgu. Kar v obdobju nihaja trga navzdol – kot veste, delamo v ciklični panogi –, ko je poraba precej manjša od povprečne porabe, privede do še večjega pritiska na cene. Zato proizvajalci s presežnimi kapacitetami, ki so predvsem iz Azije oziroma iz Kitajske, ponujajo blago po dumpinških cenah.

ZDA so tarife uvedle že pred leti, ker so prepoznale, da gre za damping. O teh ukrepih razmišljajo tudi druge države, carine je uvedla tudi Rusija in z njo povezane države. Kar je zanimivo, glede na geopolitične razmere. Carine uvajajo v Braziliji, postopek teče v Indiji, v Savdski Arabiji. Nekatere države pa o ukrepih še razmišljajo.

Kot veste, je EU začasne carine uvedla sredi letošnjega leta, na uradno informacijo za uvedbo stalnih carin še čakamo, predvidoma bo objavljena 10. januarja. Nekateri mediji so poročali, da je bila odločitev že sprejeta. Carine naj bi bile v fiksnih zneskih, nič več v odstotkih. Izjema naj bi veljala le za eno področje, to so tiskarske barve.

Nemčija se še vedno sooča s slabo rastjo, nekako se ne uspe izviti iz gospodarskih težav. Kako vi vidite razmere na nemškem trgu in v EU nasploh?

Ker je industrija titanovega dioksida globalno povezana, se problemi vlečejo vse od kitajske nepremičninske krize. Takrat se je začelo postopno ohlajanje povpraševanja po vsem svetu, posebej izrazito pa v Evropi.

K težavam so pripomogle tudi visoke obrestne mere, ki so dodatno ohlajale trg, predvsem v gradbeništvu. Energetska kriza je prestrašila ljudi v celotni Evropi in potrošniki so se prijeli za denarnice. Vlaganja v trajne dobrine, kot so nepremičnine, je upadlo.

Industrija pigmenta je preko barv in lakov odvisna od gradbene industrije in številnih drugih. Med njimi je avtomobilska industrija. Čeprav Cinkarna Celje avtomobilski industriji ne dobavlja, to počnejo naši konkurenti. In ko gre avtomobilski industriji slabo, je posledično konkurenca na drugih področjih še večja. Ko pa avtomobilska industrija dela dobro, je njen odvzem pigmentov primerno višji.

Cinkarna Celje

Zadeve so torej povezane, pri čemer je gradbeništvo za nas najpomembnejše, vključene pa so tudi druge panoge, ki uporabljajo pigmente, od plastike do papirja. Kadar vse te panoge delujejo slabo – vemo, skozi kakšno krizo je šla papirna industrija ob energetski krizi –, to vpliva na zmanjšano porabo po vsem svetu. Evropa je še bolj prizadeta v primerjavi z ZDA ali azijskimi državami.

Omenili ste energijo in obrestne mere. ECB jih je že začela zniževati in jih bo tudi v prihodnje. Kar pomeni, da se bodo krediti pocenili, to pa naj bi pospešilo investicije.

Drži. Vendar se ta ukrep v našo industrijo prelije z zamikom. Barve pridejo na vrsto šele ob koncu nekega gradbenega projekta. Število gradbenih dovoljenj za novogradnje se v Nemčiji še vedno zmanjšuje, sem izvedel pred kratkim na sestanku z našimi kupci. Ko bi se enkrat začelo povečevati, zaradi znižanja obrestnih mer ali iz kakšnega drugega razloga – pri čemer naj povem, da so naši nemški kupci skeptični, da bi lahko hitro prišlo do obrata –, ni pričakovati hitrega izboljšanja. Zato, ker so cene gradbenih materialov po energetski krizi visoke, s tem je dobičkonosnost gradbenih investicij za investitorje vprašljiva. Odločitev za investicijo torej ni odvisna zgolj od obrestnih mer, ampak od celotnega izračuna dobičkonosnosti med stroški in pričakovano ceno nepremičnine ob prodaji.

Tudi, ko se bodo razmere izboljšale, bodisi zaradi znižanja obrestnih mer ali, recimo, končanja vojne v Ukrajini, bi to šele z zamikom prineslo rast prodaje barv in lakov. Te, kot rečeno, izvajalci potrebujejo šele ob koncu projektov, ko so stavbe že postavljene in se opravljajo zaključna dela. Zato je cikel za nas vedno zamaknjen. Mi nekoliko kasneje čutimo, da kriza prihaja, in nekoliko kasneje iz krize tudi izidemo.

Nižanje obrestnih mer torej bo vplivalo na povpraševanje, a z zamikom. Trajalo bo vsaj eno leto od takrat, ko bo začelo rasti število gradbenih dovoljenj. Konec vojne v Ukrajini pa bi zagotovo bila najboljša spodbuda za gradbeništvo v nekem srednjeročnem obdobju.

Pri vašem poslovanju so cene energije pomemben dejavnik. Cene se po strmi rasti sedaj umirjajo. Kakšna so vaša pričakovanja?

Po izredno visokih cenah so se začele cene letos postopno umirjati. Cene so v prvi polovici leta občutno upadle, a so se začele v drugi polovici leta znova povečevati. To pripisujemo še vedno zelo negotovim geopolitičnim razmeram, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe s plinom, s tem pa povzročajo nihajnost cen plina in elektrike.

Evropska skladišča za plin so bila ob začetku ogrevalne sezone kar dobro napolnjena. Vendar se Evropa sedaj v glavnem oskrbuje z LNG (utekočinjenim naravnim plinom, op. p.), kar pomeni, da cene v Evropi sedaj bolj diktira cena LNG kot pa cena plina, ki gre po plinovodih.

Pred krizo ni bilo tako, takrat so se cene plina oblikovale na podlagi dolgoročnih pogodb za ceno plina, ki je v Evropo pritekel po ceveh. Cena LNG pa se oblikuje glede na svetovni trg. Cena plina potem pomembno vpliva na ceno elektrike.

Zaradi zmanjševanja proizvodnje elektrike iz premoga in zaprtja nuklearnih reaktorjev v Nemčiji je postala cena elektrike bistveno bolj občutljiva na vremenske pogoje. Na sonce, na veter, na hidrološke razmere. Opažamo, da so spot cene elektrike zelo volatilne. To se bo po naših predvidevanjih še stopnjevalo. Kar ne prinaša nič dobrega za energetsko intenzivno industrijo.

Cinkarna Celje

 

Zelo veliko vlagamo v aktivnosti za ublažitev volatilnosti cen energije. Kombiniramo dolgoročne zakupe s trgovanjem na spot trgu, da si energetski portfelj priskrbimo čim bolj ugodno. Poleg tega poskušamo vstopiti v tako imenovane PPA, power purchase agreement, dolgoročne pogodbe, s katerimi se pogodba sklene bilateralno in dolgoročno. Verjetno bomo v manjšem delu portfelja vstopili v te dolgoročne pogodbe, predvsem za elektriko.

Kako vi vidite prizadevanja EU za zeleni prehod? Kritiki pravijo, da si je s tem Evropa naredila medvedjo uslugo, ker je znižala svojo konkurenčnost v svetu?

To občutimo na svoji koži. Evropa mora razmišljati tudi o konkurenčnosti gospodarstva, poleg zelenega prehoda. Mi smo že pred Draghijevim poročilom podpisali tako imenovano Antwerpsko deklaracijo, ki je pozvala evropsko komisijo, naj naredi več za konkurenčnost kemijske industrije.

Številna podjetja so namreč v energetski krizi prišla pod tako hud pritisk, da so opuščala celotne tehnološke linije. Večji koncerni pa so jih selili v druge dele sveta. Mi smo del energetsko intenzivne kemijske industrije in obvladovanje cen energije je za nas izrednega pomena.

Ukrepe, ki jih lahko sami sprejmemo, tudi izvajamo. Postavili smo za sedem megavatov sončnih elektrarn, načrtujemo kogeneracijo električne energije pri sežigu žvepla pri proizvodnji žveplene kisline. V naslednjem letu bomo vgradili prvo baterijo, ki bo namenjena boljšemu upravljanju z električno energijo.

Kot sem omenil, bomo na daljše obdobje zakupili električno energijo, najverjetneje iz jedrske elektrarne zaradi zmanjševanja ogljičnega odtisa. Drugi del pa morajo zagotoviti države oziroma EU, tudi z gradnjo infrastrukture.

Kako komentirate ceno delnice Cinkarne Celje in kakšno dividendno politiko napovedujete? Cena vaše delnice je letos nekoliko zaostala za indeksom blue chipov SBITOP.

V srednjeročni strategiji 2024 – 2028 smo predvideli izplačilo dividend v višini polovice čistega dobička predhodnega leta. Pričakujemo, da bo naslednje izplačilo v najmanj takšni višini. Seveda se lahko delničarji vedno odločijo za višjo dividendo. Kot veste, smo letos izplačali dve dividendi, saj jih v lanskem letu zaradi pravil pomoči v energetski krizi nismo izplačali. Zato smo imeli kar 17-odstotno dividendno donosnost. Skupna donosnost delnice pa je bila še precej višja in je bila ob poletju druga najvišja na ljubljanski borzi. Takoj za NLB, po podatkih Bloomberga. Verjamem, da so bili s tem delničarji zelo zadovoljni.

 

 

Gibanje cene naše delnice je treba primerjati z delnicami podjetij v naši panogi, ki je ciklična. Zato se raje kot s slovenskim borznim indeksom primerjamo z našimi konkurenti. V primerjavi z njimi smo po dividendni donosnosti in tudi skupni donosnosti zelo dobri.  

Načrtujete v prihodnjem letu kakšne večje investicije?

V skladu s srednjeročnim strateškim načrtom bomo vlagali predvsem v energetiko, v trajnost, digitalizacijo in v manjši meri v širitev kapacitet. V naslednjem letu bomo izvedli prvo fazo priprav za kogeneracijo električne energije, sedaj pripravljamo podrobni inženiring. Zamenjali bomo nekaj večjih filtrov za čiščenje dimnih plinov.

Uvedli bomo zasebno 5G-mobilno omrežje, kot eni prvih v Sloveniji. Nekatere procese in naprave bomo namesto v žično omrežje priključili v 5G-mobilno omrežje. Nekaj ukrepov pa bomo izvedli na področju ponovne uporabe vode v proizvodnih procesih.

Pred kratkim smo spremljali razpravo o konkurenčnosti slovenskega okolja za tuje naložbe. Stališča so bila različna; nekateri so menili, da je Slovenija s stabilnim okolje zanimiva za naložbe, drugi so opozarjali na vse večjo regulacijo in spremembe v davčni politiki. Kakšna je vaša ocena?

Regulatorno okolje je v Evropi pretirano normirano, pretežko za nekoga, ki razmišlja, da bi postavil nov posel. V Sloveniji pa regulaciji iz Evrope sami pogosto še kaj dodamo. Ukrepe, kot sta registracija delovnega časa in pravica do odklopa sicer razumem kot zaščito zaposlenih, ker so se dogajale zlorabe. Ni pa potrebno zaradi posameznih zlorab dodatno normirati delovanja vseh podjetij. To prinaša dodatne zaplete in stroške. Kar se slej kot prej pozna na bilanci podjetij.

Davčno okolja je zelo zahtevno, višje plače so zelo davčno obremenjene. Če želite nekoga dobro plačati, od tega veliko pobere država in taka plača podjetje zelo veliko stane. Tudi zato je naša konkurenčnost nižja. Po eni strani razumem, da država rabi dohodke, a ni prav, da vedno znova dodatne prihodke išče pri gospodarstvu. Občutek imamo, da se preveč išče rezerve pri gospodarstvu, namesto da bi ustvarjali pogoje za čimbolj konkurenčno poslovno okolje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar