Bližnji vzhod: Sirija na razpotju, trgi prav tako

Potem ko se je dolgoletni avtokratski režim sirskega predsednika Bašarja al Asada po bliskoviti ofenzivi uporniške skupine Hajat Tahrir al-Šam (HTS) v zgolj enajstih dneh sesul kot hišica iz kart, se Bližnjega vzhoda namesto stabilizacije razmer znova polaščata negotovost in strah pred zdrsom v regijski kaos. Slednje pa je tudi beseda, ki nikakor ne ustreza trgom, saj naglašuje vselej latentno prisotno grožnjo vsesplošnega konflikta v energetsko bogati regiji.

Vrtinec prepletajočih se konfliktov bi bil lahko za svetovno gospodarstvo usoden. Asadov beg v Moskvo, v zavetje zaveznika, ruskega predsednika Vladimirja Putina, Sirijo namreč prepušča negotovi usodi; v vodstvenem vakumu se lahko zlahka reaktivira od leta 2011 tleča državljanska vojna, v kateri se po vzoru Libije in Iraka ter ob podpori zunanjih sil lokalne frakcije neusmiljeno bojujejo za oblast. Takšen scenarij bi svetovno rast po izračunih Bloomberga oklestil za 1,7 odstotka, svetovno proizvodnjo pa za nadaljnih tisoč milijard dolarjev. Kaos vojne bi svet ovil v temačnost recesije.

Nafta: Merilo bližnjevzhodne negotovosti

Cene nafte brent so včeraj narasle za dober dolar oziroma za 1,4 odstotka in se gibljejo pri vrednosti 72,1 dolarja za sod. Cena brenta se je letos večinoma zadrževala v razponu od 70 do 80 dolarjev za sod, še septembra pa je dosegla najnižjo letošnjo vrednost 68 dolarjev, kažejo podatki Bloomberga. Terminske pogodbe na ameriško surovo nafto WTI pa so se na račun sirske krize včeraj podražile za 1,17 dolarja ali 1,7 odstotka na 68,3 dolarja.

"Kotacije končnih produktov bodo v prihodnje odvisne od geopolitičnih razmer in vpletenosti članic OPEC v morebitne konflikte," so nam v zvezi z vplivom razmer v regiji s 40 odstotki svetovnih naftnih zalog odgovorili s Petrola. Pri naši največji družbi za prodajo energentov navajajo, da "bodo derivati na trenutni cenovni ravni do izteka tega leta," medtem ko bo "do zmerne rasti cen prišlo v prvem polletju prihodnjega leta".

Pogon državljanske vojne

Nastavki za zapletanje razmer v Siriji so večkratno izpolnjeni. Uporniki so namreč kmalu po nedeljskem zavzetju prestolnice Damask končali evtrofično rajanje osvobojenega ljudstva z razglasitvijo policijske ure in že v ponedeljek zvečer napovedali formiranje prehodne vlade. To naj bi prevzel 40-letni Mohamed al Bašir, medtem ko se je vodja HTS Abu Mohamed al Džolani z ostanki Asadovega režima dogovoril za prenos oblasti. A da lahko razmere v državi hitro uidejo nadzoru, daje slutiti njegova včerajšnja napoved obračuna z nekdanjimi podporniki brutalnega režima.

Nadalje je tu še pahljača uporniških skupin z raznolikimi interesi. HTS je zgolj vrh ledene gore množice lokalnih frakcij, ki bi si lahko razdelile 'vojni plen' padlega diktatorja. Analitiki opozarjajo, da bo največji izziv nove vlade izvajati oblast na celotnem teritoriju obsežne 23-milijonske države.

Na jugu so ostanki Svobodne sirske vojske, na vzhodu sile pod vodstvom Kurdov, ki so v zmedi že prevzele nadzor nad strateškim mestom Deir El-Zour. V odročni sirski puščavi bi lahko kaotične razmere izkoristili ostanki Islamske države (IS), na kar sicer opozarjajo ZDA; medtem ko je koalicija islamističnih milic, znana kot Sirska nacionalna vojska, močna frakcija na skrajnem severu, ki uživa podporo še enega regijskega igralca – Turčije.

Silovit udarec Izraela

Duhove državljanske vojne v ključnem členu iranske osi odpora proti zapriseženemu nasprotniku – Izraelu – namreč burijo tudi bliskovite reakcije poglavitnih regijskih igralcev.

Le nekaj dni po padcu sirskega režima je v akcijo krenil že leto dni vojskujoči se Izrael. Država, ki prek spopadov z gibanjema Hamas in Hezbolah bije boj za regijsko prevlado z Iranom, je še okrepila bombardiranje Sirije. Tega izvaja že tako rekoč od začetka okupacije Gaze, izraelske zračne sile pa so včeraj izvedle napade na 350 vojaških in industrijskih instalacij po Siriji.

Medtem ko je izraelski vojni radio poročal, da so bili ti najsilovitejši v zgodovini obstoja zračnih sil, so kopenske sile IDF prvič po letu 1973 vdrle na območje Golanske planote. Suadova Arabija in Egipt pa sta izrazila ogorčenje nad oblikovanjem kar 400 kvadratnih kilometrov velike tamponske cone na sirsko-izraelski meji, ki je pod nadzorom IDF.

"Izrael je z napadi na cilje v Siriji še dodatno oslabil že tako oslabljeni sirski šiitsko-alavitsko dominirani režim," je o napadih dejal Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Jeruzalem je vdor sicer označil za preventiven, češ da z njimi preprečuje, da bi zmogljivosti za izdelavo kemičnega orožja "padle v roke ekstremistov", navaja BBC.

Bi lahko premier Benjamin Netanjahu, čigar dolgo pričakovano sojenje zaradi suma korupcije se je začelo z včerajšnjim dnem, razširitev vojne na Sirijo izkoristil za utrditev varnostnega položaja, pred domačo javnostjo pa za odvračanje pozornosti od procesa? Geopolitični poznavalec in strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj je za Bloomberg Adria dejal, da je globlji prodor izraelskih sil na ozemlje Sirije malo verjeten. "Prodor v Sirijo, kjer bi jih ponovno čakali spopadi v dolini Beka, ki je bila velik izziv za izraelske sile že leta 1982, ni mogoč oziroma je vojaško neizvedljiv," ocenjuje obramboslovec.

"Že vojna leta 2006 je pokazala, da je Hezbolah območje južno od reke Litaki močno utrdil, kar je za vsakega napadalca velik izziv. K temu svoje dodaja še neugodna geografija območja," pa je v kontekstu regijske vojne in razširitve ofenzive v sosednjem Libanonu podvomil poznavalec. Ob tem priznava, da je druga možnost vdora v Sirijo "seveda Golanska planota".

Za ilustracijo: V zadnji vojni med Izraelom in Hezbolahom leta 2006 je cena nafte poskočila za pet dolarjev. Ta bi se ob enakem gibanju danes lahko podražila za 10 odstotkov, na približno 94 dolarjev, ocenjuje Bloomberg.

Nevarno majanje Irana

Padec Asadovega režima, ki mu je s podpro HTS aktivno nasprotovala Ankara, je močno oslabil drugega pomembnega regijskega igralca s hegemonističnimi ambicijami.

Brez Sirije so iranske ajatole izgubili pomemben kopenski most z Izraelom in Zahodnim bregom, kamor je republikanska garda tihotapila orožje, opremo in borce za boj v Gazi in Libanonu. "Ponastavitev zavezništev na Bližnjem vzhodu Iran nepovratno silijo v še večjo izolacijo," razmišlja poznavalec bližnjevzhodne regije in predavatelj mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Faris Kočan.

Čeprav se je Asadov režim sesul v prah, pa bi vodenje države pod taktirko salafistično-džihadistične milice HTS, ki se je formirala kot veja teroristične skupine Al Kaida, državo lahko pogreznilo v radikalizem. Čeprav gre za sunitsko organizacijo, je Iran po poročanju agencije Reuters navezal stike s skupino, saj si prizadeva ohraniti podporo zdesetkanima Hezbolahu in Hamasu.

Perzijska sila je po besedah Farisa "regijska nevralgična točka, saj s svojim financiranjem in podpiranjem milic lahko zaneti širše spopade, ki bi posledično vodili v širšo destabilizacijo regije, ki bi terjala izdatnejši angažma mednarodne skupnosti".  

Ali Evropi grozi nov begunski val?

Šterbenc dodaja, da je Iran "v veliki meri oslabljen". Poleg tega Teheran za 'os odpora' "nameni precej finančnih sredstev", zaradi česar se doma sooča s "protestniki proti režimu, ki pogosto izpostavljajo, da bi moral denar za boljše življenje ljudi porabiti doma''.

Bliskovit padec Asada, ki mu Teheran ni bil sposoben priskočiti na pomoč, slabi ugled Irana in naglašuje šibkosti islamističnega režima. K takšnemu vtisu pripomorejo slabe ekonomske razmere v državi, ki "sodeluje z Rusijo, ki pa je tudi pod sankcijami", meni Šterbenc. Poznavalec dodaja, da Putinova vez "pomeni zgolj improvizacijo in preprečevanje ekonomskega zloma, zaradi česar Iran ni mogel finančno prispevati k obnovi uničene Sirije pod režimom Asada".

Svetovnemu gospodarstvu bi Iran lahko škodoval z onemogočanjem plovbe prek Hormuške ožine, "skozi katero dnevno potuje 20 odstotkov svetovno konzumirane nafte in 25 odstotkov svetovno konzumiranega zemeljskega plina", svari Šterbenc. To bi po njegovem lahko sprožilo dvig cen nafte in zemeljskega plina, hkrati pa tudi nove begunske tokove proti Evropi. "S tem bi lahko posredno prizadeli evropska gospodarstva in okrepili skrajno desne stranke," še strne širšo geopolitično sliko vrenja v regiji.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar