Dobro jutro. Vikend začenjamo z najbolj odmevnimi zgodbami minulega tedna. S finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem smo govorili o davkih na nepremičnine, kriptu in izvedenih finančnih instrumentih. "Ne zanikam, da je ravno na področju izvedenih finančnih instrumentov v resnici treba marsikaj spremeniti," nam je povedal minister. Celoten pogovor lahko preberete tukaj.
"Danes so kriptovalute ves čas pospremljene z zelo dobro reklamo. Na neki način je nenavadno smešno, da so kriptovalute, ki še vedno niso regulirane, neobdavčene, pa čeprav so neprimerno bolj tvegane ali špekulativne kot izvedeni finančni instrumenti, ki so pa obdavčeni po 40-odstotni stopnji. To absolutno ni prav in v to bomo posegli," pojasnjuje.
Nova izdaja ljudskih obveznic?
Preberi še
John Denhof, OTP banka: NLB ni naša edina konkurenca
John Denhof od odhodu s položaja predsednika uprave OTP banke, prej Nove KBM.
28.11.2024
Poslovanje lizing hiš: Dobiček kopni, cene avtov se umirjajo
Kakšne so bile povprečne nabavne vrednosti financiranih vozil? Pogledali smo, kaj o dogajanju na trgu kažejo številke slovenskih lizinških hiš.
26.11.2024
Slovenski varčevalci v enem mesecu iz depozitov potegnili 700 milijonov evrov
Od 27,55 milijarde evrov prihrankov gospodinjstev v depozitih le 15 odstotkov tega denarja.
26.11.2024
Minister Boštjančič: Po novem letu sveže obveznice za državljane
Znesek in ročnost nove ljudske obveznice še neznanki. Spomnimo: februarja izdana je bil triletna s 3,4-odstotno donosnostjo.
25.11.2024
Slovenske banke kljub višjim davkom do novega rekorda
Kljub upočasnitvi rasti obrestnih prihodkov so skupni dohodki dosegli nov rekord.
25.11.2024
Na seznamku KPK tudi minister Klemen Boštjančič in njegovi državni sekretarki
Funkcionarji v povprečju z osmimi transakcijami z vrednostnimi papirji letno.
29.11.2024
Z ministrom o davkih na nepremičnine, kriptu in izvedenih finančnih instrumentih
Finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču se zdi smešna obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov in neobdavčitev kriptovalut. Obetajo se spremembe.
26.11.2024
"Razlike med pasivnimi obrestnimi merami, ki jih banke državljanom ponujajo na vezane vloge, in aktivnimi obrestnimi merami, ki jih računajo na posojila, so še vedno velike. To je bil eden ključnih razlogov, zakaj smo se v začetku leta odločili za izdajo obveznic za državljane in zakaj gremo že kmalu po novem letu v novo izdajo državljanskih obveznic," nam je povedal minister. Sicer se še niso odločili, kako velika bo nova izdaja državljanskih obveznic in kakšna bo ročnost, "je pa že skoraj določeno, da se izdaja izvede".
Dolgoročno Boštjančič državljanske obveznice sicer ne vidi kot ključen finančni instrument, saj meni, da je zelo specifičen in je zanimiv predvsem zaradi trenutnih razmer na trgu, ki se lahko tudi spremenijo.
Se pa je minister Boštjančič znašel tudi na seznamu KPK. V zadnjih treh letih so funkcionarji protikorupcijsko komisijo obvestili o 25 transakcijah z vrednostnimi papirji. Ti premoženje bolj kopičijo v vrednostnih papirjih, kot ga prodajajo, če sklepamo po tem, da gre v 21 primerih od prej omenjenih transakcijah za pridobitve.
Letos so med bolj aktivnimi trgovalci zaposleni ministrstva za finance, med njimi je tudi minister Boštjančič, od posameznikov pa predsednica države Nataša Pirc Musar.
Slovenske banke kljub višjim davkom do novega rekorda
Slovenske banke so v zadnjih dveh letih nanizale več odličnih poslovnih rezultatov. Obrestni prihodki so rasli z višanjem ključnih obrestnih mer evropske centralne banke (ECB). V zadnjem letu so začeli rasti tudi neobrestni prihodki. To so prihodki, ki jih banke ustvarijo z nadomestili, ki jih zaračunajo za opravljanje različnih storitev za stranke.
Po devetih mesecih so slovenske banke ustvarile 1,61 milijarde evrov prihodkov od obresti. To je 24,7 odstotka več kot v istem obdobju lani. Odhodki od obresti, to so obresti, ki jih banke plačujejo za vezavo vlog, so zrasli za 62,1 odstotka, na 426,7 milijona evrov. S tem so že presegli odhodke od obresti iz leta 2023. Čiste obresti, to so končni obrestni prihodki po odštetju obrestnih odhodkov, so zrasle za 15,1 odstotka, na 1,184 milijarde evrov, kažejo podatki Banke Slovenije.
Banke več poudarka dajejo neobrestnim prihodkom.
Slovenski varčevalci v enem mesecu iz depozitov potegnili 700 milijonov evrov
Prihranki slovenskih gospodinjstev so na najvišjih nivojih, hkrati pa imajo v kratkoročnih ali dolgoročnih depozitih vse manj denarja. Razloge je verjetno iskati v nižanju obrestnih mer, deloma pa tudi v strogih pogojih, pod katerimi lahko predčasno prekinite vezano vlogo (depozit). Če pa je to že mogoče, lahko nastopijo stroški, ki močno načnejo zaslužene obresti.
Bančni depoziti, torej govorimo o primerih, ko komitent banki zaupa svoje prihranke za določen čas (ročnost), ta pa mu v zameno izplača obresti po dogovorjeni obrestni meri, veljajo za varno naložbo. Tudi zato, ker za sredstva do sto tisoč evrov pri bankah jamči država v sklopu sistema jamstev za vloge na bankah (velja za vezan in nevezan denar pri bankah).
Zlato se ceni. Je rast do treh tisočakov še možna?
Cena zlata je v četrtek kotirala pri 2.635 dolarjih za 31,1-gramsko unčo. Cena plemenite kovine se je letos povečala za 30 odstotkov in vrh dosegla konec oktobra pri 2.787 dolarjih za trojansko unčo. Od vrha je sledil petodstotni popravek cene navzdol. "Gre za tehnični popravek po siloviti rast, ki traja neprekinjeno od lanskega oktobra," pojasnjuje analitik Tilen Šarlah.
GOLDS:COM
GOLD SPOT $/OZ
2.663,27 USD
+25,35 +0,96%
Vrednost ob začetku trgovanja
2.638,42
Vrednost ob zaključku trgovanja
2.637,92
Letošnja donosnost
29,017246895268%
dnevni razpon
2.634,18 - 2.666,36
razpon pri 52 tednih
1.973,15 - 2.790,10
Gre lahko še nižje? Šarlah pričakuje še nekoliko popravka cene navzdol, "kar pa ne pomeni obrata trenda". Tehnično ima zlato podporni ravni pri cenah 2.400 in 2.250 dolarjev za unčo, še meni.
Prihajajo individualni naložbeni računi: vse, kar morate vedeti o njih
Država snuje predlog, s katerim bi uvedli individualne naložbene račune (INR), ki bodo vlagateljem omogočili davčno ugodno vlaganje, prispevali pa bi tudi k povečanju likvidnosti na borzi. "Bistvo, ki smo mu sledili je, da je [INR] enostaven za uporabo, čim manj obremenjujoč, da je tudi nekako stimuliran skozi obdavčevanje," je na svečani podelitvi nagrad Ljubljanske borzen dejala državna sekretarka z ministrstva za finance Nikolina Prah.
Bo obveza nalagati sredstva v slovenske delnice?
Poplava naročnin: zakaj bi nas vsi radi naročili na nekaj?
Model naročnin se od digitalnih storitev seli v svet fizičnih izdelkov in storitev, kot so avtomobilska industrija, izobraževalne storitve in celo zdravstvo, ugotavlja Maruša Grah iz Društva za marketing Slovenije. Ena od raziskav je pokazala, da družbe, ki uporabljajo ta model, po prihodkih rastejo trikrat hitreje kot tradicionalne iz indeksa S&P 500.
Kupcem tak model pogosto prinaša kakšno ugodnost, kaj pa ponudnikom?
Problematika visokih najemnin: tako bi jo reševala ministra Han in Maljevac
Ministrstvi za solidarno prihodnost ter za gospodarstvo, turizem in šport sta z nami delili predloge, kako bi se lotili reševanja najemniške problematike. Omenjajo se od davka na nepremičnine, davčne stimulacije dolgoročnega oddajanja nepremičnin, urejanje kratkoročnega oddajanja do omejevanja rasti najemnin.
Nove posplošene vrednosti nepremičnin že spomladi 2025. Kaj pa davki?
Pred dnevi se je zaključilo obdobje, ko so lahko lastniki nepremičnin podajali mnenja in pripombe na predlagane modele vrednotenja nepremičnin. Geodetska uprava (Gurs) sporoča, da bodo vse prejete pripombe pregledali in tiste, ki ustrezajo zakonskim merilom množičnega vrednotenja nepremičnin, tudi upoštevali.
Kdaj bomo dobili nove posplošene vrednosti nepremičnin? Ko bodo modeli usklajeni, jih bo vlada potrdila z uredbo, torej predvidoma spomladi 2025. Od tega trenutka bodo novi modeli vrednotenja veljavni in javno dostopni.
Bodo nove vrednosti višje od trenutno objavljenih?
Proizvodnja streliva: Domači orožarski projekt ogroža dobava osnovnih komponent
Slovenija v skladu z usmeritvijo EU poskuša vzpostaviti lastne proizvodne zmogljivosti na področju izdelave streliva. V tem kontekstu na ministrstvu za obrambo že nekaj časa potekajo intenzivne priprave na oblikovanje državnega konzorcija za proizvodnjo streliva, zlasti večjih, topniških, kalibrov, ki ga med drugim krvavo primanjkuje ukrajinskim branilcem.
Kako poteka vzpostavljanje domače proizvodnje streliva?
Zakaj bi slovenska podjetja iskala posle v Nemčiji, 'bolniku Evrope'?
Nemčija ima kljub krizi še vedno veliko adutov, zaradi katerih je lahko zanimiva za slovenska podjetja, ki si želijo razširiti poslovanje.
Nemčija leži v središču Evrope z zelo dobrimi logističnimi povezavami, s 85 milijoni prebivalcev in visokim BDP je največji evropski trg. Njena podjetja so digitalizirana in imajo dostop do kapitala za investicije.
Napake, ki se jim je dobro izogniti.
Slovenija stopnjuje pritisk na Izrael – na mizi tudi embargo na blago?
"V celoti se strinjam z izjavo predsednika irske vlade Simona Harrisa o uničujočih razmerah v Gazi in ponavljam njegov poziv k nujni reviziji Pridružitvenega sporazuma med EU-jem in Izraelom," je že avgusta v objavi na omrežju X zapisal premier Robert Golob.
Njegovemu pozivu o stopnjevanju pritiska na judovsko državo je pred dnevi na zasedanju zunanjih ministrov v Bruslju vnovič sledila tudi podpredsednica vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je dejala: "Visoki predstavnik Josep Borrell je dal predlog o suspenzu na mizo in jaz sem v imenu Slovenije izrazila pripravljenost za razmislek o suspenzu političnega dialoga z Izraelom."
Slovenija s konopljino zakonodajo do konca leta
Bo Slovenija še letos dobila sodobno konopljino zakonodajo, ki bo urejala področja gojenja, predelovanja in posredovanja za medicinsko in omejeno osebno rabo? To se sprašujejo številni volivci in podjetja, ki so junija prepričljivo podprli posvetovalna referenduma o konoplji.
"Oba zakona pripravlja poslanska skupina Svoboda, predlog zakonodaje pa bo pripravljen do konca leta," so zagotovili v kabinetu predsednika vlade (KPV).
Florian Huettl, Opel: 'Kmalu bomo lahko naredili e-avto za 25 tisoč evrov'
Leto 2025 bo za avtomobilsko industrijo prelomno. Povprečni izpusti ogljikovega dioksida prodanih avtomobilov ne bodo smeli preseči 95 gramov na kilometer. Industrija je sredi največje preobrazbe v zgodovini, ob tem pa tudi počasi prehaja na novi prodajni model. O cenovno dostopnih električnih avtomobilih ter agencijskem modelu prodaje smo se pogovarjali s predsednikom uprave nemškega Opla Florianom Huettlom.
Opel, ki letos praznuje 125 let, je leta 2017 dobil novega lastnika. Po skoraj 90 letih lastništva General Motorsa (GM) je vajeti prevzel francoski koncern Stellantis. Pod ameriškim lastnikom se je nemška znamka utapljala v rdečih številkah. Leta 2018 so prvič po letu 1999 poslovali z dobičkom.
''Leto 2023 je bilo dobro za Opel. Zaradi strateške usmeritve smo dosegli pomembno rast prodaje. V 2025 nas čaka naslednji korak uravnavanja izpustov ogljikovega dioksida v Evropi, ki bo zahteval veliko truda. Danes smo, zahvaljujoč delu in odločitvam, ki smo jih sprejeli, v dobrem položaju.''
Celoten intervju si lahko preberete tukaj.