Na seznamku KPK tudi minister Klemen Boštjančič in njegovi državni sekretarki

V zadnjih treh letih so funkcionarji protikorupcijsko komisijo obvestili o 25 transakcijah z vrednostnimi papirji. Ti premoženje bolj kopičijo v vrednostnih papirjih, kot ga prodajajo, če sklepamo po tem, da gre v 21 primerih od prej omenjenih transakcijah za pridobitve.

Letos so med bolj aktivnimi trgovalci zaposleni ministrstva za finance, med njimi je tudi minister Klemen Boštjančič, od posameznikov pa predsednica države Nataša Pirc Musar in župan Občine Kočevje Gregor Košir. Če letošnje prijave ločimo še po spolu: kar 66 odstotkov so jih prijavile ženske.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) na svoji spletni strani redno objavlja podatke o spremembah premoženja tistih, ki so po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije to dolžni početi.

Zakon te, ki jim je ta obveznost naložena, navaja taksativno: poklicni funkcionarji, člani državnega sveta, nepoklicni župani in podžupani, uradniki na položaju, poslovodne osebe in člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv, osebe, odgovorne za javna naročila, uradniki Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil in "državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga vlade oziroma državnega zbora, in njihova dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugače urejena z akti institucije in drugih organov EU ali drugih mednarodnih institucij, za katero opravljajo funkcijo".

Tisti, ki sodi v zgornje skupine, morajo KPK o premoženju poročati najprej ob nastopu, pa tudi leto dni po prenehanju funkcije (ali dela). Poročajo o nepremičninah, premičninah, če njihova vrednost presega deset tisoč evrov, o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno – kreditnih službah (če jih imajo skupaj za več kot deset tisoč evrov), o gotovini, če je imajo več kot deset tisoč evrov, o lastništvu oziroma deležih, delnicah, katerih skupna vrednost deset tisoč evrov evrov, in upravljavskih pravicah v gospodarski družbi ali drugem subjektu zasebnega prava z navedbo firme pravne osebe ali naziva subjekta ter podatke o vrstah in vrednosti vrednostnih papirjev, če njihova skupna vrednost presega deset tisoč evrov, o dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih in danih posojilih, katerih vrednost presega deset tisoč evrov.

Med opravljanjem funkcije so zavezani sporočati tudi spremembe v premoženjskem stanju, in sicer najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe (pogoje navajamo v poudarku pod tem odstavkom). To pomeni, da se za spremembe, ki so se zgodile letos, rok za prijavo sprememb še ni iztekel. A vestnejši jih KPK sporočajo sproti, je razvidno iz tabele, ki jo na spletni strani od leta 2022 naprej objavlja KPK.

V povprečju osem poslov nad deset tisoč evrov letno

Če se osredotočimo le na spremembe glede vrednostih papirjev (delnice, obveznice in podobno), o čemer morajo poročati KPK, se besedna zveza (pridobitev ali odsvojitev) "vrednostnih papirjev" pojavi 25-krat (brez upoštevanja glave, kjer je zveza uporabljena na vsaki od 29 strani). To pomeni, da je bilo od leta 2022, ko spremljajo spremembe v dokumentu, v povprečju prijavljenih osem pridobitev ali odsvojitev vrednostnih papirjev letno.

Po dozdajšnjih podatkih, kljub izdaji ljudske obveznice, leto 2024 ne odstopa od povprečja, saj je k likvidnosti kapitalskih trgov prispevalo osem funkcionarjev. Ti so opravili osem pridobitev in eno odsvojitev vrednostnih papirjev.

gibanjesvoboda.si

 

Med tistimi, ki so trgovali z vrednostnimi papirji, trije prihajajo z ministrstva za finance - minister Klemen Boštjančič in državni sekretarki Saša Jazbec in Nikolina Prah. Jazbec se v zadnjih mesecih pojavlja kot morebitna kandidatka za novo guvernerko Banke Slovenije, Prah pa je ravno v teh dneh javnosti predstavljala individualni naložbeni račun. Tako Prah, kot Jazbec sta o pridobitvi vrednostnih papirjev KPK obvestili konec februarja, kar je zelo blizu obdobju, ko je Slovenija izdala prve ljudske obveznice (po novem letu prihaja nova izdaja obveznic za državljane). Ali sta prihranke vložili tudi sami, ni znano, saj poročilo KPK tega ne razkriva. Če pa sta jih, sta vložili več kot deset tisoč evrov, saj sta o poslu morali obveščati KPK le v tem primeru. Med njimi nismo našli Alenke Bratušek, ki je za naš medij dejala, da je vpisala za 10 tisoč evrov ljudskih obveznic. A kot rečeno: skrajni rok za prijavo letošnjih sprememb se izteče konec januarja 2025.

Minister z vrednostnimi papirji in kriptožetoni

Minister Boštjančič je o pridobitvi vrednostnih papirjev poročal pred nekaj dnevi. Kam je vložil prihranke, so to morebiti delnice, obveznice ali kaj drugega, ni znano. Je pa za Finance razkril, da kupuje tudi tvegane kriptožetone - je lastnik Ripplovega XRP, ki je bil v zadnjih mesecih eden najhitreje rastočih kriptokovancev. Pri tem je treba povedati, da omenjeni protikorupcijski zakon eksplicitno ne navaja potrebe po poročanju o premoženju v kriptovalutah.

Kaj o premoženju v kriptovalutah pravijo na KPK "Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki je bil sprejet leta 2010, poročanja podatkov o kriptovalutah ne določa," so odgovorili iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Zavezanci sicer lahko te podatke - to je tudi zaželeno z vidika morebitnega nadzora Komisije nad premoženjskim stanjem, pravijo - v obrazcu poročajo v rubriki Druge informacije, ki jih morda želite v zvezi z vašim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji. "Morajo pa zavezanci poročati spremembe v premoženjskem stanju, ki so višje od 10.000 evrov, tudi če gre za nakup ali prodajo kriptovalut," opozarjajo. Komisija je sicer že opozarjala, da zakonodaja ne sledi razvoju področja kriptovalut in pozvala k zakonski ureditvi področja in določitvi ukrepov za ustrezno upravljanje tveganj, ki jih povzroča poslovanje s kriptosredstvi.

 

 

V začetku marca je pridobitev vrednostnih papirjev KPK priglasila predsednica države Nataša Pirc Musar, nato pa še konec oktobra. Pirc Musar je tudi edina, ki je letos priglasila dva takšna dogodka - za Bloomberg Adria pa je potrdila nakup ljudskih obveznic.

KPK so o spremembah obvestili še najmlajša med poslankami poslanka Lucija Tacer (Svoboda), državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade Maša Kociper in župan Občine Kočevje Gregor Košir. Zadnji je tudi edini, ki je v tem letu poročal tako o pridobitvi kot odsvojitvi vrednostnih papirjev.

Če podatke za letos pogledamo še po spolu: od devetih transakcij jih šest odpade na ženske, tri pa na moške.

Ob 14.15 je bil članek dopolnjen s podatki protikorupcijske komisije o potrebnosti poročanja o transakcijah s kriptožetoni. Odgovor smo objavili v okvirju.