John Denhof, OTP banka: NLB ni naša edina konkurenca

Novo KBM sta leta 2016 od države kupila ameriški sklad Apollo (80 odstotkov) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) z 20-odstotnim deležem. Nova lastnika sta na vodilno mesto pripeljala Američana Johna Denhofa, ki se je z ekipo lotil ambiciozne preobrazbe banke. Ta je po združitvah z Abanko, SKB, Poštno banko in Raiffeisen banko postala druga velika bančna skupina v državi, po velikosti enakovredna NLB. Novo KBM je lani prevzela madžarska bančna skupina OTP.

John Denhof ob koncu leta zaključuje mandat in se poslavlja z vrha banke, ki jo je vodil od leta 2017. Medtem je postal pravi Mariborčan. Ustvaril si je nov dom, lani je pridobil slovensko državljanstvo in tudi po odhodu z vrha banke ostaja v Mariboru. Pravi, da se bo začel intenzivno učiti slovensko. Tokrat smo pogovor še opravili v angleškem jeziku. "Učenje slovenščine je moj osebni cilj. Med delom je v resnici nisem potreboval, a če nameravam ostati, ne želim znati le nekaj besed," je povedal ob začetku pogovora.

Avtorja intervjuja je John Denhof spomnil, da sva naredila sploh prvi intervju, potem ko je prevzel funkcijo predsednika uprave Nove KBM. In tokratni intervju bo verjetno zadnji pred odhodom s položaja. Vsekakor je minilo zanimivih skoraj osem let, sva se strinjala.

Sedež OTP, nekdanje Nove KBM se je iz Maribora preselil v Ljubljano. Štajerci so zelo ponosni na svoja podjetja in institucije. Kakšni so vaši občutki?

Imam mešane občutke. Sem Štajerec, živim in diham v Mariboru. Zato dobro razumem občutke ljudi. Ampak če se postavite v čevlje lastnika, je selitev precej logična. Na prvem mestu je najbrž dejstvo, da bodo investirali več kot 350 milijonov evrov v ljubljansko Emoniko. To bo eden največjih nepremičninskih projektov v državi, zato je razumljivo, da želijo imeti sedež v svojem najboljšem objektu v prestolnici države.

 

 

A to ne pomeni, da se bodo zaposleni primorani seliti. Zdaj imamo optimalno razporeditev zaposlenih. Tretjina nas je v Mariboru, tretjina v Ljubljani, drugi pa delajo v poslovalnicah po vsej državi, tam, kjer so naše stranke. To je idealno, saj lahko zaposlujemo ljudi na Štajerskem, kjer imamo glavno stavbo. Zaposlenim se ne bo treba voziti na delo v Ljubljano kot številnim drugim Štajercem.

Selitev v nov sedež bo omogočila, da se bodo sodelavci iz Ljubljane delali v sodobni stavbi, ki bo ustrezala standardom ESG glede porabe energije in izpustov ogljikovega dioksida. To je pomembno za blagovno znamko OTP. Ta je v Sloveniji še vedno dokaj nova.

V kakšni formi zapuščate banko? Če bi primerjali s časom, ko ste prevzeli vodenje Nove KBM?

Preprosto povedano, takrat je banka zaostajala za konkurenco in je imela veliko težav. Poslovni procesi, znanje zaposlenih, osredotočenost na stranke, stopnja digitalizacije, v vsem je bila v zaostanku. Zdaj je banka sodobna, digitalna, z močno kulturo doseganja ciljev. Vsekakor smo ena vodilnih bank v državi, če ne kar v regiji. Na to smo lahko zelo ponosni. Rešili smo veliko delovnih mest. Podprli smo veliko gospodarske aktivnosti, ne le na Štajerskem, ampak v celotni državi. Zelo sem ponosen na to, kar smo dosegli. Banka ni bila nikoli v tako dobri kondiciji.

Verjetno bomo imeli letos rekordni dobiček, po združitvi s SKB se je povečalo tudi število strank na več kot 800 tisoč, kar je največ do zdaj. Mojemu nasledniku, ki je bil izbran prav včeraj (20. novembra, op. p.), prepuščam banko v dobri kondiciji.

Kako ocenjujete razmere na slovenskem bančnem trgu? Smo z združitvijo Nove KBM, Abanke in SKB pod okriljem OTP ter NLB na drugi strani dobili bančni duopol?

Ko sem prišel v Slovenijo, je bilo na trgu okoli 20 bančnih institucij. Danes jih je 12. Prihaja do konsolidacije, kot tudi drugod po Evropi in po svetu. Konsolidacija je po mojem mnenju dobra, saj Slovenija z dvema milijonoma ljudi ne potrebuje 20 bančnih institucij.

Tudi mi smo konsolidirali pet bank v eno platformo. Rezultat je veliko bolj stabilna, dobičkonosna banka, ki izpolnjuje regulatorne zahteve. Z dovolj znanja, infrastrukture in s pravimi procesi. Korist imajo na prvem mestu stranke, saj jim banka omogoča več kot 900 fizičnih točk dostopa; bankomatov, poslovalnic in pošt Pošte Slovenije. Smo tudi nenehno dostopni preko digitalne platforme.

Kako se bo banka ločila od NLB glede na ponudbo storitev?

Ne tekmujemo le z lokalnimi bankami, ki so spoštovanja vredni tekmeci. Ampak se pripravljamo tudi na konkurenco izven meja države. To so mednarodne banke in fintechi ter neobanke.

V primerjavi z domačimi bankami pa smo najbolj dostopna banka zaradi omenjenih številnih fizičnih dostopnih točk. To je veliko več od katerekoli tekmice. Tudi na digitalnem področju smo v vodstvu, štirikrat zapored smo bili izbrani za najboljšo digitalno banko. To je dokaz, da so se naše investicije v digitalno bančništvo obrestovale. Boljši smo celo od neobank.

Če želite opraviti kakšno kompleksnejšo storitev, recimo najeti hipotekarno posojilo ali prilagoditi osebni investicijski portfolio, lahko to storite v pogovoru na štiri oči. Omogočamo tudi osebno bančništvo za premožnejše stranke, ki jim nudimo osebno svetovanje pri naložbah in podobno. Tega neobanke ne morejo, ker nimajo usposobljenih sodelavcev na terenu.

Kako velika grožnja so neobanke? Bodo pretresle tradicionalne bančne poslovne modele?

Neobanke, kot je na primer Revolut, so dobre pri preprostosti digitalnih procesov. Mi se poskušamo od njih učiti. Čeprav smo tradicionalna banka s fizično prisotnostjo, smo obenem tudi neobanka, saj posnemamo te digitalne storitve. Naš pristop je, da stopamo v partnerstva s fintechi, kjer nam lahko pomagajo in od njih najemamo nekatere storitve. Čeprav s fintechi tekmujemo, z njimi obenem vstopamo v pametna partnerstva.

Načrtujete v bližnji prihodnosti kakšen prevzem, morda širitev na tuje?

To je bolj vprašanje za lastnike, a vam zagotavljam, da je OTP zelo pozorna na morebitne priložnosti. Zagotovo nobene ne bodo zamudili, če se bo pojavila. OTP skupina je ob četrtletju objavila zelo dobre poslovne rezultate, kljub nekaterim negotovostim v poslovnem okolju.

Razmišljate tudi o možnosti širitve na trge v zahodni Evropi?

Vsekakor.

Kako ocenjujete bančni trg v Evropi?

Trg je stabilen, dobičkonosen in ima rast. Pred desetimi leti ni bilo tako. Sistem se je občutno izboljšal. Banke imajo več kapitala, so trdnejše in varnejše. Kljub temu vidimo, da delnice banke še vedno trgujejo pri zelo nizkih vrednostih. Povprečni količnik P/B bančnega sektorja je okoli 0,8 v Evropi, v svetu pa okoli 0,9, kar je eden najnižjih količnikov v primerjavi med sektorji. Medtem ko je sektor stabilen, pa investitorji dvomijo, koliko vrednosti je še mogoče dodati. Čeprav je bančništvo eden največjih virov dobičkov na svetu, gledano po sektorjih.

Banke imajo visok kapital in visoke dobičke tudi zaradi dviga depozitnih obrestnih mer ECB.

Seveda, po osmih ali devetih letih nizkih ali negativnih obrestnih mer je ECB med letoma 2022 in 2023 zelo hitro obresti dvignila iz negativne ravni na štiri odstotke. Zdaj pa jih postopoma spušča. To ECB počne zaradi več ciljev; na prvem mestu je stabilnost in nemoteno delovanje bančnega sistema. Tukaj so opravili dobro delo, v zadnjih letih ni bilo večjih pretresov. Zdaj pa se je fokus preusmeril v zniževanje inflacije. Dobro je, da so izpostavili ciljno vrednost dveh odstotkov. Zaradi njihovih ukrepov je inflacija že padla, a še ni prišla do ciljne vrednosti. Tukaj je torej delo še potrebno. Gre za iskanje ravnovesja med cenovno stabilnostjo in podpiranjem gospodarske rasti. Menim, da ECB dobro uspeva, ukrepe prilagajajo sproti, glede na podatke o razmerah v gospodarstvu.

Kaj menite o dobičkih, ki so jih lahko banke ustvarile zgolj zaradi tega dviga obresti ECB?

To je res, a vedeti morate, da so bili dobički pod velikim pritiskom dolgo časa, ko so bile obresti okoli ničle ali pod njo. Dvig obresti so lahko nekatere banke izkoristile, visoke obresti so bile v letih 2023 in 2024 glavno gonilo rasti dobičkov bank. Pri nas so k dobičku veliko prispevale tudi sinergije ob združitvah in nadzor nad stroški. Vprašanje je, koliko teh dobičkov bomo lahko preusmerili k svojim strankam z razvojem novih storitev in produktov. Zmagovalci bodo znani v naslednjih letih.

Medtem se obresti že znižujejo. Soglasje je, da se bodo znižale še bolj, vprašanje je le, kdaj in kako hitro. Banke morajo biti zelo preudarne, kako bodo presežno likvidnost uporabile za nove investicije in kako se bodo zavarovale pred padci obresti. Mi to počnemo zelo aktivno. Padec obrestnih mer bo po mojem mnenju vodil v nov krog konsolidacije bančnega trga v Sloveniji in drugod. Malim bankam bo vse težje izpolnjevati vse regulatorne zahteve in ohranjati dobičkonosnost.

To, da ima OTP banka 30 odstotkov trga, in NLB 30 odstotkov trga je dobro, saj sta banki veliki in robustni. Če je banka močna, je to dobro za njene stranke in za gospodarstvo. Če pomislite na nasprotno možnost, kar smo videli v Sloveniji – kaj se zgodi z gospodarstvom, če so banke v težavah? Močne banke so nujne za Slovenijo. Zato je dobro, da imamo manj bank, ki so zato močnejše.

So banke prenesle dovolj dobičkov na svoje stranke, preko višjih obresti za depozite in nižjih obresti za posojila?

Vsaka banka ima drugačno cenovno politiko. Nekatere banke, ki so potrebovale likvidnost, so morale ponuditi višje obresti za depozite. Bankam s presežkom pa tega ni bilo nujno treba. Zato mi strankam pomagamo, da plasirajo svoj denar na kar najbolj dobičkonosen način. V Sloveniji je se trg za instrumente, kot so vzajemni skladi ali druge bolj kompleksne investicije šele razvija. Stranke lahko torej dosežejo boljše donose. Ne bi jim svetoval, da ves denar pustijo v depozitih na vpogled.

Slovenci smo na tem področju zelo konservativni.

Res je. To je lahko v času krize dobro. Vendar je pomembno, da stranke svoje premoženje razpršijo. Zato imamo v OTP banki premium osebno bančništvo, da lahko strankam pomagamo razpršiti premoženje in doseči kar največji donos. Seveda je veliko odvisno od pripravljenosti na sprejemanje tveganja in od dolgoročnosti naložbe. To so zelo osebne odločitve.

Kako ocenjujete poslovno okolje v Sloveniji?

Večini naših strank gre zelo dobro. Razpoloženje je še vedno zelo previdno, saj so na obzorji makroekonomski stresi. Ne vemo, kako dolgo bo trajala vojna v Ukrajini, vidimo, kaj se dogaja v Izraelu. Tu so tudi skrbi zaradi obresti in gospodarske rasti v prihodnje. Večina naših strank je zato previdnih, veliko jih izvaža na nemški trg, kjer so znaki gospodarske upočasnitve. Razpoloženje je torej previdno, a optimistično. Podjetja ne želijo preveč tvegati z novimi naložbami, na primer v širjenje proizvodnje.

Kako vi vidite ta tveganja? So morda precenjena, podcenjena?

Vedno obstaja tveganje, da bi se kakšen od teh oboroženih konfliktov razširil. Te zadeve pozorno spremljamo, a nisem pretirano prestrašen. Upam, da se bodo konflikti slej kot prej končali.

V Maribor ste prišli, ko je banko prevzel Apollo, skupaj z EBRD. Po prenehanju mandata boste ostali v Mariboru?

Tako je, leta 2017 so me privabili v vašo državo. Kot veste, sem se zaljubil tako v slovensko damo kot v vašo kulturo in naravo. Tukaj si nameravam ustvariti dom in ostati za stalno. Poklicno pa bom deloval v nadzornih svetih, v svetovanju. Imel bom neizvršne funkcije, ki jih bom opravljal iz Maribora.

Kaj se je spremenilo v teh letih odkar ste v Sloveniji, ste opazili kakšne večje spremembe?

Veliko se je spremenilo, tako za banko kot tudi zame osebno. Med najlepšimi spomini je to, da sem lani postal slovenski državljan. Postopek je trajal več let. Ne bom pozabil občutka, ko sem prišel iz mestne hiše, kjer sem zaprisegel. Prijatelji so me čakali v slovenskih narodnih nošah, bilo je veliko praznovanje. To je bil dolg proces, v katerem sem se zelo povezal s Slovenijo. Čeprav prihajam iz ZDA, sem dobil občutek, da me je država vzela za svojega. Zato sem želel ostati in postati Slovenec.

STA

 

Tudi banka je šla skozi veliko preobrazbo v skoraj vseh dimenzijah. Spomnim se prve odločitve, ki smo jo sprejeli v upravnem odboru. Odločali smo o predlogu za nakup rabljenega viličarja za deset tisoč evrov. Bili smo zmedeni, zakaj potrebuje banka viličarja? Saj ne proizvajamo televizorjev, kaj tako težkega premeščamo? In so nam odgovorili, da imamo toliko papirja, da ga morajo premeščati z viličarjem. Takoj nam je bilo jasno, da moramo banko digitalizirati. Danes so postopki v poslovalnicah povsem brez papirja. Pogodbo dobite po elektronski pošti, dokumenti bodo shranjeni v oblaku. In od koder koli lahko vaše dokumente prikličemo iz digitalnega arhiva.

To je tudi zgodba o odgovornosti. Če bi potrebovali viličarja, bi ga pooblaščena oseba lahko kupila, ne da bi s tem obremenjevali upravni odbor.

Kako gledate na politične razmere v ZDA?

Seveda sem še vedno tudi državljan ZDA in sem se udeležil volitev. Veliko presenetljivih dogodkov se odvija. Vsekakor me zanima, kakšne bodo politike nove administracije. Upam, da se bo narod bolj povezal, sedaj imamo dva pola, ki sta si zelo nasprotna, tudi čustveno, skorajda religiozno. Pomembno je, da se ta razdvojenost zaceli in se narod poenoti. Čas bo pokazal, vsekakor pa lahko ima dogajanje v ZDA vpliv na Evropo in na celoten svet.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar