Poslovanje evropskih lizinških hiš se je po vseh ključnih kazalnikih poslovanja v 2024 poslabšalo. Kazalnika donosnosti sredstev (ROA) in donosnost lastniškega kapitala (ROE) sta se poslabšala. To v evropskem združenju lizinških družb Leaseurope pripisujejo predvsem negotovi makroekonomski situaciji visokih obrestnih mer ter dolgotrajnemu pomanjkanju naložb, ki vplivajo na dobičkonosnost. Dodajajo pa, da bosta nižanje obrestnih mer evropske centralne banke (ECB) in nadaljnje upadanje inflacije podprla okrevanje poslovnih naložb.
Pogledali smo, kaj o dogajanju na lizinškem trgu kažejo številke slovenskih lizinških hiš.
Število sklenjenih financiranj še naprej upada
Skupna vrednost lizingov se je letos prvič po letu 2020 zmanjšala, kažejo podatki Združenja bank Slovenije (ZBS). Po pandemičnem 2020 se je vrednost vsako leto povečala. Gre za manjši upad, po devetih mesecih se je skrčila za dobre tri odstotke. Že drugo leto zapored pa je upadlo število sklenjenih financiranj, v 2024 za 3,4 odstotka. Upad se je letos pospešil, saj je bil v istem obdobju leta 2023 upad 2,5-odstoten. Podrobnejši pogled razkriva, da se je na medletni ravni najbolj zmanjšalo število kreditnih pogodb. Število je upadlo za 8,1 odstotka, na 27.337. Pri lizingih je število pogodb ostalo skoraj nespremenjeno.
Preberi še
NLB prodira na avtomobilski trg: Prevzema platformo doberavto.si
Pri makedonski agenciji za varstvo konkurence so priglasili prevzem portala doberavto.si.
06.11.2024
Slovenske banke kljub višjim davkom do novega rekorda
Kljub upočasnitvi rasti obrestnih prihodkov so skupni dohodki dosegli nov rekord.
25.11.2024
Pri nekaterih znamkah so zabeležili rast deleža kupcev, ki nakup financirajo z gotovino, nam je nedavno sporočila Tina Filipan s Summit Leasinga. Pri teh ocenjujejo, da gre v določenem delu za bančna potrošniška posojila.
Na medletni ravni se je najbolj zmanjšalo število kreditnih pogodb. Pri lizingih je število pogodb ostalo skoraj nespremenjeno.
Dobiček še naprej kopni
Bilančna vsota lizinških hiš je po devetih mesecih zrasla za 5,5 odstotka, na 3,15 milijarde evrov, dobiček pa še naprej upada. V tretjem trimesečju so ga lizinške hiše ustvarile približno šest milijonov evrov, po devetih mesecih pa dobrih 19 milijonov evrov.
Največji dobiček so sicer ustvarile leta 2019, v 2020 pa je zaradi pandemije močno upadel. V 2021 si je malce opomogel, nato pa je ponovno upadal. Če v zadnjem trimesečju 2024 ne bo večjih presenečenj, bodo ustvarile najmanj dobička, odkar so na voljo podatki.
Še vedno pa gre za nizko dobičkonosnost. Donosnost pri slovenskih tako kot pri evropskih lizing hišah še naprej upada. Donosnost na sredstva je upadla na odstotek, donosnost na kapital pa je malenkost zrasla na 9,46 odstotka.
Z vidika donosnosti bo 2024 eno najslabših, odkar so na voljo podatki. Delež terjatev v zamudi nad 90 dnevi ostaja izredno nizek in eden najnižjih nasploh pri 0,4 odstotka. Kar pomeni, da je kakovost lizinških poslov visoka. Sprememb ne zaznavajo, so poleti sporočili iz Porsche Leasinga in NLB Lease & Go. Pri Summit Leasingu porasta pri novih vozilih niso zaznali, pri rabljenih vozilih pa zgolj rahlo.
Cene avtov se umirjajo
Povprečna nabavna vrednost financiranega novega avtomobila je po devetih mesecih leta znašala 26.675 evrov, kar je 67 evrov več kot ob polletju. Na medletni ravni se je povprečna nabavna financirana vrednost znižala za slaba dva odstotka. Pri rabljenih avtomobilih se je povprečna nabavna vrednost v zadnjih treh mesecih znižala za 21 evrov, na 20.623 evrov. Medletno so se nabavne vrednosti financiranih rabljenih avtomobilov zvišale za 2,3 odstotka.
Pri preostalih premičninah je do največje pocenitve prišlo pri lahkih rabljenih gospodarskih vozilih. Pocenila so se za 2,3 odstotka (447 evrov), na 18.940 evrov. Nominalno so se najbolj pocenila nova težja tovorna vozila – za 1.452 evrov, kar je 1,93 odstotka.
Delež financirane nabavne cene je pri novih avtomobilih zdrsnil na 77,2 odstotka, pri rabljenih avtomobilih pa je običajno pet odstotnih točk nižji. Po podatkih Banke Slovenije je pri treh trimesečjih rasel na 74,6 odstotka.
Pri preostalih premičninah je do največje pocenitve prišlo pri lahkih rabljenih gospodarskih vozilih. Pocenila so se za 2,3 odstotka (447 evrov), na 18.940 evrov.
Ročnost pogodb je bila v največ primerih (38,9 odstotka) med 5 in 10 leti. Sledile so pogodbe z ročnostjo med 1 in 2 letoma. Takšnih je bilo 15,7 odstotka pogodb. Dobrih 15 odstotkov pogodbe je imela ročnost do enega leta. Glede ročnosti pogodb se je v primerjavo z istim obdobjem lani za tri in pol odstotne točke povečal delež pogodb z ročnostjo med 5 in 10 leti.
Kaj smo kupovali na lizing?
Največkrat so Slovenci financirali nova osebna vozila, ki so obsegala 35,6 odstotka celotne nabavne vrednosti. Sledila so rabljena vozila z 31,5 odstotka. Če pogledamo število pogodb, ostajajo na prvem mestu rabljeni avtomobili. Dobrih 10 odstotkov nabavne vrednosti posojil so obsegala nova gospodarska vozila z maso nad 3,5 tone. Nato so se zvrstile ostale premičnine. V primerjavi z istim obdobjem lani ni prišlo, do večjih sprememb. Za tri odstotne točke se je znižala skupna nabavna vrednost težkih gospodarskih vozil.
Električni avtomobili mešajo štrene evropskim lizing hišam
Na evropskem lizinškem trgu je bilo v zadnjem letu precej razburjenja nad cenami lizingov električnih avtomobilov. Lizinške hiše so zaradi velike izgube vrednosti močno zvišale cene lizingov. V nekaterih podjetjih so v vodstvu celo opozarjali, da bi lahko zapustili trg. "Če bi bili prisiljeni preiti na elektriko prehitro, bi se zaradi naših delničarjev verjetno umaknili s trga zaradi s tem povezanih tveganj," je za portal EV magazin povedal Tim Albertsen, izvršni direktor Ayvensa, enega največjih evropskih podjetij za avtomobilski lizing.
Slovenske lizing hiše takšnih težav nimajo. V Sloveniji je namreč precej bolj priljubljen finančni lizing, v Evropi pa operativni lizing. Pri financiranju novih avtomobilov je delež finančnega lizinga večji od 75 odstotkov, operativnega pa je manj kot 25 odstotkov. Pri rabljenih avtomobilih gre pričakovano skoraj izključno za finančni lizing, delež je bil po devetih mesecih skoraj 99-odstoten, je razvidno iz podatkov. ''V primeru finančnega lizinga, ki je vsaj v Sloveniji daleč prevladujoč, lizinške hiše neposredno teh tveganj nimajo, saj le ta ostanejo na strani lizingojemalca,'' je povedala Filipan.
''Vprašanje gibanja vrednosti financiranih vozil je predvsem relevantno v kontekstu operativnih lizingov,'' še dodaja. Pri operativnem lizingu ob poteku pogodbe vozilo ostane v lasti lizingodajalca, kjer so tudi vsa tveganja povezana z vrednostjo. ''Za trg novih električnih vozil in še v večji meri za trg rabljenih električnih vozil velja, da se tako proizvajalci kot trgovci soočajo s številnimi izzivi in je zato napovedovanje poštene tržne vrednosti po 3, 4 ali 5 letih izredno nehvaležno,'' priznava Filipan. Lizing hiše so zato pri operativnih lizingih električnih avtomobilov zelo previdne in konservativne.