Ko je pred dnevi rezultat glasovanja Evropskega parlamenta (EP) o predlogu evropskega zakona o dobavnih verigah označil za "usodno napačno odločitev", se je Friedrich Merz soočil z valom ostrih kritik komentatorjev in politikov iz vrst socialdemokratov in Zelenih, ki so poudarjali, da še noben nemški kancler ni tako podrl evropsko demokracijo in odločitev demokratične večine v EP.
A dejstvo, da Merzova ocena ni bila politična kaprica, temveč rezultat njegovega razumevanja geopolitičnih in geoekonomskih izzivov, ki se obetajo Evropski uniji, potrjuje tudi najbolj neposredna grožnja voditeljev Katarja in ameriškega energetskega giganta ExxonMobil, da bodo z novim letom prenehali poslovanje v EU in dobavo tekočega zemeljskega plina (LNG) EU, če predlagani zakon EU o dobavnih verigah, ki podjetjem nalaga stroga pravila glede človekovih pravic in varstva okolja, ne bo omiljen ali zavrnjen.
V trenutku, ko se v Bruslju, pod pritiskom Washingtona, pripravlja odločitev, da se bo EU do leta 2027 popolnoma odrekla uvozu plina in LNG iz Rusije, ki trenutno pokriva približno 19 odstotkov porabe plina, opozorilo podjetij QatarEnergy in ExxonMobil EU postavlja (pred)potencialno energetsko krizo sredi kurilne sezone.
Uvoz LNG iz Katarja trenutno pokriva približno pet odstotkov porabe plina v EU, oziroma približno 14 odstotkov uvoza LNG, iz ZDA se pokriva okoli 16,5 odstotka potreb, torej 50 odstotkov evropskega uvoza LNG, pri čemer približno polovica tega uvoza poteka preko ExxonMobila. Dodaten zaplet predstavlja dejstvo, da tudi druge energetske družbe že dlje časa lobirajo proti tej uredbi, čeprav niso grozile z ustavljanjem poslovanja.
Ker so v Bruslju načrtovali, da bodo ruski plin nadomestili z večjim uvozom LNG iz ZDA in Katarja, te razmere postavljajo evropske institucije v neugoden položaj, ko morajo izbirati med energetsko negotovostjo in opustitvijo dela zelene politike ter podnebne trajnosti. K temu se dodajajo še naraščajoči pritiski glede čipov, redkih kovin in strateških surovin v okviru globalnega tekmovanja ZDA in Kitajske, zaradi česar EU vse bolj spominja na nekakšno geoekonomsko in geopolitično tarčo.
Ni blef, temveč opozorilo
Katarski uradniki že mesece opozarjajo EU, da zanje evropska Direktiva o dolžni skrbnosti v dobavni verigi (CSDDD) v trenutno predlagani obliki ni sprejemljiva. Ta namreč velikim podjetjem, ki poslujejo v EU in z njo, nalaga, da tudi v svojih dobavnih verigah – od dobaviteljev surovin do prodaje končnih izdelkov – spoštujejo visoke standarde na področju človekovih pravic in varstva okolja v EU in zunaj nje, sicer se soočajo s kaznimi do pet odstotkov globalnega prometa.
Za QatarEnergy, ki je imel leta 2024 48,6 milijarde dolarjev prometa, bi to pomenilo, da bi bil v prihodnje izpostavljen kazni v višini 2,43 milijarde dolarjev za morebitno kršitev te evropske direktive.
Foto: Bloomberg
"Če Evropa ne razmisli, kako bi lahko omilila ali zavrnila CSDDD, hkrati pa bi kazen pet odstotkov našega svetovnega prometa še vedno ostala, zagotovo ne bomo dobavljali LNG v Evropo," je na obrobju mednarodne energetske konference ADIPEC v Abu Dabiju dejal katarski minister za energijo in izvršni direktor QatarEnergyja, Saad Sherida Al Kaabi, ter opozoril, da ta grožnja ni blef. "Mislim, da Evropa mora razumeti, da potrebuje plin iz Katarja. Potrebujejo plin iz celega sveta … Pomembno je, da to resno razumejo."
Katarski uradnik in izvršni direktor ExxonMobila, Darren Woods, sta še posebej poudarila, da CSDDD od velikih podjetij zahteva, da izvajajo načrte za podnebne spremembe v skladu s ciljem Pariškega sporazuma o omejitvi globalne temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Zahteve za dosego podnebne nevtralnosti teh energetskih podjetij ocenjujeta kot "tehnično nemogoče" za izvedbo.
"Ne moremo doseči neto ničle. To je ena izmed mnogih drugih zahtev," je poudaril katarski minister, poroča Reuters.
Čeprav Katar trenutno javno izraža zaskrbljenost le glede določb CSDDD, ki se nanašajo na podnebno tranzicijo, poznavalci opozarjajo, da je upor uradne Dohe verjetno tudi posledica skrbi, da bi ga EU lahko pritiskala zaradi zanemarjanja varnih delovnih praks in globalnih standardov človekovih pravic. To je delno bilo vidno med Svetovnim prvenstvom v nogometu 2022 v Katarju.
Takrat so se slišale evropske kritike glede katarskega ravnanja s tujimi delavci v gradbeništvu, pri čemer je bilo izpostavljeno, da so bili delavci ob gradnji infrastrukture za svetovno prvenstvo izpostavljeni neplačanemu delu, prisilnemu delu, nevarno dolgim delovnikom in drugim oblikam zlorab. Uradno je na gradbiščih, povezanih s turnirjem, umrlo med 400 in 500 delavci, aktivisti pa menijo, da je dejansko število žrtev verjetno veliko večje.
Po drugi strani ima Katar zapleteno in včasih kontroverzno vlogo v globalnih konfliktih in krizah zaradi svojih finančnih in političnih povezav z islamističnimi gibanji po svetu, kot so Muslimanska bratovščina in Hamas.
V zadnjih mesecih je Katar sklenil dolgoročne pogodbe s partnerji iz Nemčije, Francije in Italije, pa tudi z Indijo in Kitajsko, k čemur bi se lahko veliko bolj obrnil, če bi ocenil, da je poslovanje z EU preveč tvegano zaradi možnih kazni in kompleksne regulative. Doha je prejšnje poletje poslala pisma evropskim voditeljem, s katerimi jih je pozvala, naj spremenijo sporni predpis pred začetkom njegove uporabe naslednje leto.
"Radi bi imeli priložnost služiti Evropi," je dejal Al Kaabi. "Vedno smo bili predani Evropi. Ne zahtevamo nič posebnega. Želimo le, da lahko konkuriramo na poštenem trgu."
Evropa se duši
Enako zahteva tudi ExxonMobil. Njegov odhod z evropskega trga bi imel še večje posledice za evropsko energetsko varnost kot prekinitev dobave LNG iz Katarja. To ameriško podjetje je že ustavilo investicijo v vrednosti 100 milijonov evrov v Evropi zaradi regulatorne negotovosti, kar samo nakazuje, kakšne posledice bi imel odhod tega giganta, ki v Evropi zaposluje približno 12.000 ljudi in je med letoma 2012 in 2023 v svoje poslovanje vložil več kot 21 milijard evrov.
Podjetje ocenjuje, da je tehnično nemogoče izpolniti okoljske zahteve evropskega predpisa.
"Preseneča me, da omejitve ne zahtevajo le, da to naredimo za poslovanje v Evropi, ampak bi moral to izvesti za vse svoje dejavnosti, ne glede na to, ali se nanašajo na Evropo ali ne," je dejal Woods, ki aktivno lobira proti tej direktivi, saj meni, da bi njeno sprejetje v sedanji obliki povzročilo "katastrofalne posledice". "Še naprej bomo poskušali zbrati, v osnovi, poslovne voditelje po vsem svetu, da se uprejo temu zakonu."
Sicer pa so direktorji 50 vodilnih francoskih in nemških korporacij, med njimi velikani, kot sta TotalEnergies in Siemens, v skupnem pismu pozvali francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemškega kanclerja Friedricha Merza, naj zahtevata "popolno ukinitev" po njihovem mnenju spornega predpisa. Menijo, da bi to bil "jasen in simboličen znak evropskim in mednarodnim podjetjem, da so vlade in Komisija resnično zavezane k povrnitvi konkurenčnosti v Evropi."
Prvi človek ameriškega energetskega giganta opozarja, da jih evropski zakonodajalci sicer poslušajo, a to še ni privedlo do kakršnih koli resničnih sprememb. Tudi ko je nemški kancler javno pozval evropske poslance k spremembi predpisa, se to ni zgodilo, saj sedanjo različico podpira večina, sestavljena iz poslancev strank Zelenih in socialdemokratov, vključno z nekaterimi iz zmernega desnega centra.
Evropski parlament je prejšnji mesec pristal, da se pogaja o nadaljnjih spremembah zakona, EU pa si prizadeva, da končne spremembe potrdi do konca leta.
"Danes je to (EU) že preveč regulirano gospodarstvo, ki se deindustrializira in duši gospodarsko rast. To bo le še dodatno ustavilo rast," je dejal prvi človek podjetja, katerega dejavnosti v Evropi obsegajo raziskave in proizvodnjo energetskih virov, rafiniranje, kemikalije in specialne izdelke, s ključnimi obrati v državah, kot so Belgija, Francija, Nemčija, Nizozemska in Velika Britanija.
Foto: Bloomberg
Evropsko premoženje ExxonMobila ocenjujejo na desetine milijard, medtem ko pomembnost tega podjetja kaže podatek, da se v njegovih evropskih rafinerijah dnevno predela okoli 1,08 milijarde sodov nafte. Za potrošnike v EU bi lahko izstop ExxonMobila poslabšal energetsko ranljivost, kar bi vodilo do višjih cen goriva, kemikalij in izdelkov za vsakodnevno uporabo.
Ujeti med ideologijo in realnostjo
Po ocenah analitikov je EU zdaj ujeta med lastne politične prioritete, ideološko-ekološke imperative, stroge regulatorne okvire in surovo geopolitično realnost.
Prizadevanje EU za dekarbonizacijo, prekomerno regulacijo ter kaznovanje Rusije zaradi invazije na Ukrajino je povzročilo visoke stroške energije in posledično trend deindustrializacije. Industrijski velikani se selijo v trgovinske bloke, kjer je prisotna Kitajska, ki dominira pri proizvodnji čiste energije preko strateškega nadzora dobavnih verig za baterije, sončne panele in vetrne tehnologije.
Po drugi strani ZDA dominirajo blokom držav, ki dajejo prednost fiskalni stabilnosti (kot so države OPEC), in oblikujejo zavezništva, usmerjena na tradicionalno energijo, ki je potrebna za rast. Ta rast se tokrat uresničuje z novimi tehnologijami in umetno inteligenco, za katero je potrebna ogromna količina energije.
Bloomberg
Vse to je v nasprotju s pristopom Evropske unije, ki se je osredotočila na regulacijo in ne na geoekonomijo ter geopolitiko. Čeprav bi utegnili evropski voditelji in poslanci meniti, da je ideološko dosledneje držati se pravil CSDDD tudi za ceno izgube LNG iz Katarja, bi izvedba te strategije bila vsaj usodna za evropsko gospodarstvo v tem zunanjepolitičnem trenutku, ko se svet razdvaja na ameriški in kitajski blok.
Sprememba in diverzifikacija evropskih energetskih politik bi bila dolgoročno strateško koristna, vendar hitro opuščanje energetskih virov vodi do velikih ekonomskih pretresov, kar je morda najbolj vidno v Nemčiji, kjer visoke cene energentov povzročajo valove odpuščanj in deindustrializacijo.
Po oceni geopolitične strateginje Veline Čakarove se je realizem končno vrnil, zahvaljujoč bolečemu izkustvu z ideologijo povezano z energetsko tranzicijo v zadnjih letih.
"Sprememba je zagotovo tu in jo poganja energetska varnost ter vrtoglavo naraščajoče povpraševanje po energiji, ki zasenčuje obljube o energetski tranziciji v neznani prihodnosti. Energetska tranzicija bo temeljila na principu seštevanja, ne na izključevanju virov energije, kot so fosilna goriva," poudarja v objavah na družbenem omrežju X nekdanja direktorica avstrijskega inštituta za evropsko politiko in varnost. "To bo mešanica vsega – fosilnih goriv, jedrske energije in obnovljivih virov. Vsaka država bo zgradila svoj optimalni energetski miks na podlagi svoje geografske in energetske realnosti, ne pa ideologije in zelene agende."
.webp){kind=icon}
