POLITIKA
Volitve v ZDA
Odštevanje se začenja in vse oči so uprte v Ameriko. Američani danes volijo novega predsednika.
Predčasno je glasovalo približno 80 milijonov Američanov, kar je približno 50 odstotkov ameriških državljanov z volilno pravico. Poseben poudarek bo na rezultatih sedmih ključnih držav. Tekma med demokratsko kandidatko Kamalo Harris in republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom je napeta, za preostali svet pa zmaga Harrisove pomeni kontinuiteto, zmaga Trumpa pa kaos. Po raziskavah so možnosti za zmago predsedniških kandidatov 50 proti 50.
Preberi še
Trump ali Harris: Kakšna bo valutna politika?
V primeru zmage Trumpa bi lahko dolar dosegel pariteto z evrom še pred novim letom, ocenjujejo nekateri analitiki.
05.11.2024
Tik pred volitvami: Strah med vlagatelji se ponovno prebuja
Zahtevani donosi na ameriške državne obveznice so od septembra do danes okoli petino večji.
05.11.2024
Kaj surovinskim trgom prinašajo predsedniške volitve v ZDA?
Nafta: Harris stavi na obnovljive vire, a zaradi geostrateškega premisleka verjetno ne bo zmanjšala črpanja.
05.11.2024
Harrisova je v predvolilni kampanji igrala na karto strahu – demokracija, svoboda in pravna država so po njihovem prepričanju ogrožene, če zmaga Trump. Trumpova volilna kampanja se je zanašala na zaščito meja ZDA, zatiranje kriminala in obljubo deportacije vsakogar brez dokumentov. Za demokratsko kandidatko je as pravica do splava, za Trumpa pa gospodarstvo.
POSEL
Boeing končno dosegel dogovor z zaposlenimi
V poslovni sferi dobre novice prihajajo iz ameriškega proizvajalca letal Boeing. Zaposleni v podjetju so izglasovali sprejetje nove pogodbe o zaposlitvi in prekinitev več kot sedem tednov trajajoče stavke. Približno 59 odstotkov članov sindikata je podprlo dogovor, ki vključuje 38-odstotno zvišanje plač v štirih letih in zvišanje pokojninskih prispevkov. Konec stavke delavcev je olajšanje za Boeing, ki se od nesreče januarja spopada s proizvodnimi, finančnimi izzivi in težavami v vodstvu.
V Boeingu so prejšnji mesec izjavili, da bo verjetno tudi v 2025 še trošil denar, medtem ko mu grozi znižanje ocene njegovih delnic na junk.
GOSPODARSTVO
Odločitve centralnih bank
Ob ameriških predsedniških volitev so v središču pozornosti tudi odločitve vodilnih centralnih bank. Sestali se bodo v ameriški centralni banki (Fed), angleški in avstralski centralni banki.
Od Feda pričakujejo, da bo v četrtek znižal svojo referenčno obrestno mero za 25 bazičnih točk, potem ko so najnovejši podatki o trgu dela pokazali, da je zaposlenost v ZDA napredovala najpočasneje po letu 2020. Stopnja brezposelnosti ostala nizka. Ekonomisti tudi pričakujejo, da bo Angleška centralna banka znižala referenčno obrestno mero za četrtino točke na 4,75 odstotka. Avstralska centralna banka je pustila ključno obrestno mero nespremenjeno pri 4,35 odstotka, kar je v skladu s pričakovanji.
BORZE
Evropa
Evropske delniške terminske pogodbe danes trgujejo mešano, svetovni trgi pa se pripravljajo na začetek predsedniških volitev v ZDA. Spomnimo, evropske borze so včerajšnje trgovanje končale večinoma v rdečem. Francoski indeks CAC 40 in nemški DAX sta upadla za več kot pol odstotka, medtem ko je londonski FTSE zabeležil rast za odstotek.
ZDA
Na drugi strani oceana so ameriške delniške terminske pogodbe v zelenem, vlagatelji pa čakajo na začetek glasovanja v ZDA. Ameriške borze ta teden čakajo na odločitev Feda, pa tudi na nadaljevanje poročanja o poslovanju ameriških podjetij. Dolar je stabilen, donosi na desetletne državne obveznice so se nekoliko zvišali. Vodja raziskav skupine Pepperstone Chris Weston pravi, da zmaga Harrisa zagotavlja razprodajo dolarja, medtem ko bi zmaga Trumpa povzročila dvig valute za en ali dva odstotka.
Azija
Delnice v azijsko-pacifiški regiji se gibljejo večinoma v zelenem, največjo rast pa so beležili indeksi v celinski Kitajski in Hongkongu. Rast so spodbudili podatki, ki kažejo, da storitvena dejavnost na Kitajskem raste najhitreje od julija, pa tudi komentarjev predsednika vlade, da ima država veliko prostora za podporne politike. Na Japonskem je jen v primerjavi z dolarjem upadel.
Nafta
Medtem ko se vlagatelji osredotočajo na volitve v ZDA, se je cena nafte po ponedeljkovem skoku zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in odločitve OPEC+, da nadaljuje z omejitvami dobave te surovine, umirila.
Severnomorska nafta brent se giblje blizu 75 dolarjev za sod, potem ko se je v prejšnjem trgovalnem obdobju podražila za skoraj tri odstotke. Zahodnoteksaška nafta WTI se giblje nad 71 dolarji za sod. V primeru Trumpove zmage Južna Koreja razmišlja o povečanju uvoza energentov iz ZDA, da bi zmanjšala trgovinski presežek z ZDA. Visoka nestanovitnost je zaobšla trge in glavne surovine, vključno z zlatom, katerega cena se pred dnevom volitev skorajda ni spremenila.