Borzno dogajanje minulega tedna je zaznamovalo predvsem stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu. Izraelske obrambne sile so nadaljevale ciljanje pozicij militantne skupine Hezbolah v Libanonu, Iran pa je v torek izstrelil približno 200 balističnih raket na ozemlje judovske države. Vse to dogajanje je vplivalo na surovinske trge, medtem ko so bili delniški tečaji pretežno rdeče obarvani, z izjemo kitajskih indeksov, ki so pridobili več 10 odstotkov v tednu dni. Vlagatelje pa je zajel FOMO (strah pred izgubljenim).
Pojdimo torej po vrsti.
Cene surovin v nebo
Svetovni voditelji in borze budno spremljajo, kako se bo Izrael odzval na iransko raketiranje ozemlja judovske države. Nafta in zlato sta med stopnjevanjem napetosti poskočila, vrednosti je pridobival tudi ameriški dolar.
Preberi še
Bližnjevzhodna vojna: Kaj to pomeni za delnice, zlato in nafto
Vojna na severu se lahko razširi, meni strokovnjakinja Jelena Juvan, delnice orožarjev navzgor
04.10.2024
Analiza BBA: Ali bo imela Kitajska vpliv na naftni trg?
Cena nafte narasla zaradi stopnjevanja bližnjevzhodne krize.
03.10.2024
Napad na Izrael povečal strah motenj v dobavi nafte
Analitiki opozarjajo, da bi cena za sodček lahko presegla sto dolarjev.
02.10.2024
Bližnjevzhodna kriza: Kaj se dogaja s ceno bitcoina?
Vrednost so izgubile tudi druge kriptovalute; ether padel za 6 odstotkov.
02.10.2024
5 razlogov, zakaj cena zlata raste: Je 3.000 dolarjev za unčo realno?
Za 31,1-gramsko unčo je treba odšteti več kot 2.660 dolarjev, kar je 30 odstotkov več kot v začetku leta.
02.10.2024
Cena za 159-litrski sodček severnomorske nafte brent je minuli teden zaključila pri 77,6 dolarja in na tedenski ravni zabeležila 8,4-odstotni vzpon.
Cena zlata v dolarjih je v zadnjem času prebila vse mejnike in se giblje na najvišjih zgodovinskih vrednostih. Za 31,1-gramsko unčo zlata je treba odšteti dobrih 2.660 dolarjev, kar je 30 odstotkov več kot v začetku leta. Številni se sprašujejo: ali lahko cena zlata prebije psihološko mejo 3.000 dolarjev za unčo. Podrobnejši pogled v zakulisje astronomskega vzpona cene zlata smo pripravili prejšnji teden.
Zgodnji znaki okrevanja kitajskega gospodarstva
Selimo se na Kitajsko, kjer potekajo praznična slavja tako imenovanega Zlatega tedna. Borze na Kitajskem se bodo vnovič odprle v sredo, zadnji dan trgovanja pa so zaključile v bikovskem trendu.
Iz drugega največjega gospodarstva na svetu prihajajo pozitivni signali, saj je finančna bazuka dolgoletnega voditelja Xi Jinpinga kitajske trge povlekla v višave. Napovedi Pekinga o gospodarski podpori so kitajski indeks CSI 300 v devetdnevnem nizu povečale za več kot 25 odstotkov. V ponedeljek se je povečal za več kot osem odstotkov in dosegel najboljši dan v zadnjih 16 letih, indeks Shanghai Composite pa se je povečal za 8,06 odstotka, preden so se trgi zaprli za teden dni trajajoče počitnice, je poročal Bloomberg.
Kitajski indeks CSI 300 je v zadnjem mesecu pridobil 22 odstotkov vrednosti.
Počitniška sezona medtem piha veter na jadra kitajskega optimizma, saj se med kitajskimi nacionalnimi počitnicami poveča domači turizem in potrošnja. Bloombergov Yanping Li, ki podrobno spremlja kitajske trge, je zapisal, da se pojavljajo nekateri zelo zgodnji znaki okrevanja v drugem največjem gospodarstvu sveta. Kitajska mesta so sprostila pravila za nakup stanovanja, podatki o potovalnih rezervacijah pa kažejo, da se vse več Kitajcev odpravlja v evropske in azijske počitniške destinacije
Bitcoin v rdečem
Tudi kriptovalute niso imele najboljšega tedna. Iz torka na sredo, ko je svet previdno spremljal razvoj dogodkov v Izraelu, je cena bitcoina padla najbolj v skoraj enem mesecu. Številni analitiki so komentirali, da bi padec vrednosti bitcoina v luči geopolitičnih trenj lahko zamajal argument, da so digitalna sredstva varno zatočišče za vlagatelje.
XBTEUR:CUR
XBT-EUR Cross Rate
55.558,51 EUR
+495,01 +0,90%
Vrednost ob začetku trgovanja
55.066,94
Vrednost ob zaključku trgovanja
55.063,5
Letošnja donosnost
45,7736%
dnevni razpon
54.794,75 - 55.920,30
razpon pri 52 tednih
25.092,57 - 67.431,45
Oktober in november sta zgodovinsko gledano najdonosnejša meseca v letu za imetnike bitcoina. Kljub temu stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu prispeva k večji previdnosti vlagateljev na svetovnih trgih.
Največja kriptovaluta bitcoin si je od padca v torek, ko je pristal pri 60.168 dolarjih za žeton, nekoliko opomogel in se vrnil nad vrednost 61 tisoč dolarjev.
ZDA se pripravljajo na novembrske volitve
Rdeče je bilo tudi onkraj Atlantika, Indeks S&P 500 je v tednu dni padel za skoraj 0,8 odstotka, indeks Dow Jones za 0,4 odstotka, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq Composite izgubil odstotek in pol vrednosti.
V Združenih državah Amerike so bolj kot borzno dogajanje odmevale novice na političnem parketu. V torek sta se v televizijskem soočenju pomerila podpredsedniška kandidata. Republikanec JD Vance in demokrat Tim Walz sta razpravljala o aktualnih notranje- in zunanjepolitičnih vprašanjih ter ekonomiji na debati, ki so jo številni mediji označili za vljudno in spoštljivo. Debata ni imela vpliva na delniške trge.
Spodbudni so tudi podatki o stopnji brezposelnosti, ki se je v ZDA septembra malenkost znižala in znaša 4,1 odstotka, so sporočili s tamkajšnjega urada za statistiko trga dela. To je 0,1 odstotne točke boljši rezultat kot prejšnji mesec in ravno toliko boljši od pričakovanj poznavalcev. Se bo borza pravljica nadaljevala?
Pesimistična Nemčija
Iz Atlantika se selimo v Evropo. V največjem gospodarstvu stare celine vlada pesimizem, ki ga krepijo težave evropskega avtomobilskega sektorja. V petek je Evropska unija uvedla carine na kitajska električna vozila, ki bodo po novem znašale do 45 odstotkov. Veljale bodo pet let.
Nemški indeks Dax je v minulem tednu padel za dober odstotek. Nemški PMI je septembra znašal le pri 40,3 točke – avgusta je bil 42,2 točke. To pomeni, da je že dobri dve leti zapored pod mejo 50 točk in na enoletnem dnu. Tudi kompozitni PMI ostaja pod mejo 50 točk pri 47,2 točke. To kaže na to, da tudi storitvene dejavnosti, kjer indeks znaša 50,6 točke, ne morejo več popraviti gospodarskega stanja v nemški ekonomiji.
Francoska politična kriza se širi na trge
Nadaljujemo v Evropi, natančneje v Francijo, ki je po mesecih pogajanj v septembru naposled le dobila novega predsednika vlade v izkušenem politiku Michelu Barnieru. Nova francoska vlada, v kateri prevladujejo konservativci in centristi, je zdaj pod pritiskom, da najde hitre rešitve za fiskalne izzive države.
Premier Barnier, čigar vlada bo v sredo predstavila proračun za leto 2025, je dejal, da bo poskrbel, da bodo največja podjetja in najbogatejši posamezniki v državi plačali več davkov, da bi se spopadli z ogromnim proračunskim primanjkljajem. Na njegove napovedi so se odzvali francoski delniški trgi, o čemer smo podrobneje pisali v preteklem tednu.
Francoski referenčni indeks CAC40 je od ponedeljka do petka izgubil približno tri odstotke, manjše izgube pa so beležili preostali evropski referenčni indeksi. Indeks Stoxx Europe 600 je v tednu dni pridobil 1,8 odstotka, potem ko je zadnji teden v septembru zabeležil najvišjo vrednost v zgodovini.
Japonska z novim vodstvom
Poglejmo še v deželo vzhajajočega sonca, kjer so za novega primera imenovali Šigera Išibo, ki je v torek zamenjal nepriljubljenega Fumia Kišido. Išiba je zagotovil, da japonsko gospodarstvo ni pripravljeno na novo zvišanje obrestnih mer, čemu je sledila rast japonskih delnic, medtem ko je jen povečal izgube.
Borzni indeks Nikkei 225 je poskočil za dva odstotka, referenčni indeks Topix pa za 1,2 odstotka. Izvozniki, kot so tehnološka podjetja, so ob padcu tečaja jena zagotovili največjo spodbudo trgu, je poročal Bloomberg.
Regija Adria odpornejša
Kljub evropskemu pesimizmu in padcem največjih indeksov stare celine, so nekoliko boljši teden imeli indeksi v regiji Adria. Slovenski SBI TOP je v tednu dni izgubil 1,1 odstotka, a je od začetka leta še vedno pridobil skoraj 26,6 odstotkov. Hrvaški indeks CRO10 je teden končal komaj v zelenem, saj je pridobil 0,2 odstotka, medtem ko je od začetka leta 18,4 odstotkov višje.
Nad delnico NLB, ki se je v zadnjem tednu septembra pocenila za 3,7 odstotka, je posijalo nekaj sončnih žarkov, saj je v minulem tednu pridobila za 0,88 odstotka. Delnica Cinkarne Celje je medtem pridobila za 1,8 odstotka.
Bolj pestro je v Novem mestu, kjer je Krka letos za nakupe lastnih delnic na Ljubljanski borzi porabila več kot 17 milijonov evrov. Tako kažejo naši izračuni, ki temeljijo na njenem poročanju na spletnih straneh oglasne deske ljubljanske borze Seonet. In nakupov še ni konec.
Še pred temi nakupi je Krka redno pridobivala lastne delnice. Letos jih je kupila več kot 134 tisoč, za kar je morala odšteti 17,1 milijona evrov. To znese v povprečju približno 127 evrov za delnico, medtem ko je danes posamezno moč kupiti za nekaj več kot 134 evrov.
Podrobnejše gibanje tečajnic delnic posameznih podjetij preverite v tedenskem poročilu.
Na kaj bomo pozorni ta teden?
Ponedeljek, 7. oktober
- Enoletna obletnica Hamasovega napada na Izrael
- Eurostat bo objavil podatke o maloprodaji v evroobmočju
- V Nemčiji bodo objavili podatke o tovarniških naročilih
- Več ključnih imen Evropske centralne banke bo imelo govor, med drugim Piero Cipollone, Jose Luis Escriva in glavni ekonomist ECB Philip Lane
Torek, 8. oktober
- V Nemčiji bodo objavili podatke o industrijski proizvodnji
- V Franciji in ZDA bodo objavili podatke o zunanjetrgovinski bilanci
- Kitajske borze se bodo odprle po tedenskem premoru
Sreda, 9. oktober
- V Nemčiji bodo objavili podatke o zunanjetrgovinski bilanci
Četrtek, 10. oktober
- V ZDA bodo objavili podatke o inflaciji in zahtevkih za brezposelnost
- Nova francoska vlada bo prestavila proračun za leto 2025
- Elon Musk bo v Los Angelesu gostil lansiranje Robotaxija
Petek, 11. oktober
- V Nemčiji bodo objavili podatke o inflaciji
- O prihodkih bosta poročala JPMorgan in Wells Fargo
- V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o BDP
- V ZDA bodo objavili indeks cen proizvajalcev