Kaj surovinskim trgom prinašajo predsedniške volitve v ZDA?

Današnje predsedniške volitve v ZDA so ene najbolj izenačenih v sodobni zgodovini. Še nekaj dni pred današnjim supertorkom so bile razlike med kandidatoma, podpredsednico Kamalo Harris in nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom, na nacionalni kot tudi na ravni nihajočih zveznih držav v območju statistične napake.

Negotovost volilnega izida ali celo spodbijanje rezultatov, kar napoveduje Trump, bi utegnilo pomembno vplivati tudi na gibanje surovin na svetovnih trgih. Njihova tržna cena pa bo po ocenah strokovnjakov v prihodnje odvisna tudi od energetske oziroma okoljske politike zmagovalca današnjega volilnega dneva D.

Ne samo volitve, tudi Fed

Zimzeleno zatočišče vlagateljev zlato se denimo draži že vse leto. Gibanja sicer niso toliko posledica negotovega izida volitev kot na drugi strani negotovosti zaradi stopnjevanja geopolitičnih napetosti številnih kriznih žarišč po svetu. K temu je treba dodati še monetarno politiko ameriške centralne banke Fed ter pričakovanja vlagateljev, da so finančni trgi zreli za korenitejši popravek cen navzdol. "Zlato se draži že skoraj leto dni zaradi geopolitike, nakupov centralnih bank in večjega povpraševanja držav Brics," je za Bloomberg Adria dejal analitik Acex Tilen Šarlah.

Žlahtna kovina velja za varno naložbo med gospodarskimi in geopolitičnimi pretresi, njegova cena pa običajno najbolj naraste prav v času nizkih obrestnih mer. Tako bodo vlagatelji poleg volitev pozorno spremljali izid četrtkovega zasedanja Feda, ki naj bi po pričakovanjih analitikov znova posegel po 25-točkovnem znižanju referenčne obrestne mere.

Šarlah pri tem opozarja na ključen povolilni čas, saj bi lahko Trumpove napovedi o končanju konfliktov privedle do tega, "da bi zlato izgubilo zalet".

Povolilna negotovost

Bloombergov indeks blagovne borze, ki je sestavljen iz 24 različnih terminskih pogodb na različne surovine, kaže, da je zlato letos pridobilo 28 odstotkov. Pri čemer je treba izpostaviti, da se je cena zlata po eskalaciji regijskega nasilja na Bližnjem vzhodu konec oktobra sprva približala meji 2.800 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kasneje pa se je ustalila pri tečaju 2.740 dolarja, kjer vztraja že nekaj dni pred volitvami. 

Pozitiven znak za draženje žlahtne kovine je tudi drsenje dolarskega tečaja, saj je indeks ameriške valute v začetku tedna izgubil približno pol odstotka svoje vrednosti, kažejo podatki Bloomberga.

Posledice negotove izbire oziroma tesnega izida bi lahko zavlekle postopek preštevanja glasov, s tem pa bi negotovost na finančnih in surovinskih trgih sorazmerno naraščala. Takšen (ra)zaplet bi utegnil dati dodaten zagon ceni zlata, saj bi zamude pri preštevanju glasov ali njihova prepolovitev v predstavniškem domu in senatu lahko spodbudile beg v varna naložbena zatočišča.

Običajno je zmagovalec volitev znan v sredo kmalu po 6. uri zjutraj po srednjeevropskem času, ko se v ZDA zaprejo volišča na skrajnem zahodu. Res pa je, da je zaradi tesnosti izida tokrat lahko pričakovati zamudo, ki se lahko raztegne ne samo v ure, ampak tudi v dneve. V preteklosti so bile namreč tudi izjeme. Leta 2000 je bil George W. Bush za zmagovalca uradno razglašen šele 12. decembra po odločitvi vrhovnega sodišča zaradi spora okoli preštetih glasovnic na Floridi.

 

Trumpova zmaga, dražje zlato?

Avtorji študije World Gold Council sicer ugotavljajo, da zgodovinsko gledano volitve v primeru, da je zmagovalec znan po ustaljenem redu, nimajo večjega učinka na ceno zlata. Po drugi strani pa je res, navajajo, da imajo na surovine pomemben vpliv gospodarska, fiskalna in monetarna politika bodoče administracije.   

Kot ugotavljajo v reviji The Economist, bi zmaga republikanskega kandidata Trumpa z množičnimi deportacijami migrantskih delavcev, zniževanjem davkov za pravne osebe, ob sočasnem naraščanju primanjkljaja, dvigom carin do 60 odstotkov in poskusi vplivanja na neodvisnost denarne politike Feda dodatno spodbudila inflacijske pritiske na ameriško gospodarstvo. Njegova politika bi lahko "porušila temelje ameriške blaginje", so zapisali. V tem primeru bi zlato utegnilo postati še bolj zanimiva naložba za zaščito vrednosti premoženja.

Trump: Energetska dominanca ZDA

Negotov izid volitev v ZDA je imel doslej tudi zanemarljiv vpliv na gibanje cene nafte. Ta je veliko bolj odvisna od določanja črpalnih kvot največjih izvoznic, k temu pa Šarlah dodaja še "makroozračje, slabši kazalniki, geopolitika, neskladnost dogovora OPEC ter na drugi strani rekordno črpanje ZDA". Našteto po njegovem mnenju botruje "cenovnim ravnem, ki jih gledamo skoraj že celotno leto", ko so se cene nafte "odbile od podpore pri 68 dolarjih za sod, ki se je že v preteklosti izkazala za močno podporo".

Poleg tega velja omeniti še šibko povpraševanje največje porabnice fosilnih goriv Kitajske, kjer bodo člani stalnega odbora Nacionalnega ljudskega kongresa konec tedna razkrili morebitne fiskalne spodbude za doseganje petodstotnega razvojnega cilja Ljudske republike.

Ceni nafte brent in zahodnoteksaške nafte (WTI) sta se tako prejšnji teden znižali za približno štiri in tri odstotke, poroča Reuters, na kar je vplivala prav omenjena rekordna proizvodnja v ZDA. Nadaljnjo rast cen je v začetku tedna sprožila odločitev kartela OPEC, ki je ponovno preložil že večkrat napovedano povečanje črpalnih kvot, kar nakazuje na ohlajanje svetovne gospodarske aktivnosti.

Kljub temu je zanimivo, kako se bodo trgi odzvali na zmago enega ali drugega kandidata, saj na področju energetike in okoljske politike zagovarjata zelo različna stališča. Trump denimo zagovarja pridobivanje nafte s pomočjo hidravličnega drobljenja oziroma frackinga, kar označuje kot stopnjevanje "energetske dominance" ZDA.

 

Republikanec na področju energetske politike nasploh napoveduje tudi številne deregulacijske ukrepe, ki naj bi zavrli ali celo odpravili podnebni program predsednika Joeja Bidna in odstranili ovire za proizvodnjo energije.

"Nemudoma bom razglasil izredne razmere v državi, da bi dosegel obsežno povečanje domače oskrbe z energijo," je  v enem svojih predvolilnih govorov na temo energetske politike napovedal Trump. "S temi obsežnimi pooblastili bomo prebili vse birokratske ovire in hitro izdali dovoljenja za novo vrtanje, nove plinovode, nove rafinerije ter nove elektrarne in jedrske reaktorje," je še zatrdil. Njegova naklonjenost povečanemu črpanju "bi vplivala na večjo porabo nafte", meni Šarlah in dodaja, da bi to "lahko vodilo v podražitve".

V primeru zmage je zelo verjetno, da bo Trump poskušal revidirati obsežen nabor okoljevarstvenih predpisov Bidnove administracije, kar bo dodatno vplivalo na surovine. "Trump je bolj naklonjen znižanju davkov in deregulaciji, kar povečuje pričakovanja glede gospodarske rasti, zlasti v sektorjih, kot so nafta, obramba in bančništvo," dodaja Šarlah.

Harris: Nadaljevanje Bidnove okoljske politike

Nasprotno pa se pričakuje, da bo demokratska podpredsednica Harris nadaljevala izvajanje zastavljene Bidnove politike zelenega prehoda ameriškega gospodarstva.

"Verjetno bo nadaljevala progresivno fiskalno politiko z večjim poudarkom na javni porabi in morebitnem dvigu davkov za korporacije ter večjih dohodkih," meni analitik. Dodaja, da bi to "lahko povzročilo negotovost v nekaterih sektorjih, kot sta finance in energija, koristilo pa bi drugim, kot sta obnovljiva energija in zdravstvo".

Njena zmaga bi pomenila kontinuiteto Bidnove politike zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov s pomočjo davčnih spodbud za rabo energije iz obnovljivih virov. Tako je demokratska administracija že napovedala zaostritev zakonodaje na področju zajemanja in shranjevanja ogljika iz termoelektrarn ter elektrarn na zemeljski plin. Podobno je Biden marca letos napovedal strožje predpise glede izpustov avtomobilov s termičnimi motorji, ki naj bi proizvajalce spodbudili k proizvodnji e-vozil. Šarlah zeleni obrat Harris povezuje z naraščanjem povpraševanja po blagu, "povezanim z zelenimi tehnologijami, kot sta litij in baker".

Anna Mosby, analitičarka pri S&P Global Commodity Insights, je razhajanjem med kandidatoma navkljub ocenila, da bi pod Trumpom verjetno prišlo do upočasnitve zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, vendar pa "ne do spremembe splošne usmeritve". Po drugi strani naj bi se Harris sicer zavzemala za strožje predpise izpustov, toda pri proizvodnji nafte bi jo utegnili prepričati "geopolitični, politični in gospodarski premisleki", še menijo v S&P.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar