Tik pred volitvami: Strah med vlagatelji se ponovno prebuja

Zahtevani donosi na deset- in 30-letne ameriške obveznice (dospetje v 2034 in 2054) so se v zadnjih tednih močno zvišali. Najvišjo vrednost, ko gledamo obdobje zadnjih treh mesecev, so dosegli na prvi novembrski dan - za desetletne je znašal skoraj 4,4 odstotka (16. septembra je bil najnižji - 3,6 odstotka), za obveznice s trikrat tolikšno dobo dospetja pa 4,6 odstotka (najmanj je od sredine avgusta znašal 16. septembra - 3,9 odstotka).

Tik pred volitvami se je rast ustavila, zahtevani donosi so se celo malenkost znižali, a so še vedno na visokih ravneh. Kaj jih poganja in kaj po predsedniških volitvah prinašata bodisi Donald Trump bodisi Kamala Harris.

"Zahtevani donosi rastejo že dober mesec," je dejala Blaž Hribar iz Pokojninske družbe A. Eden od ključnih razlogov za to je bila nizka osnova, saj so kapitalski trgi sprva pričakovali recesijo - avgustovski podatki o povišanju brezposelnosti, zaradi česar se je ameriški kapitalski trg preplašil, znižala so se pričakovanja, kje bodo obrestne mere v prihodnje, posledične so se znižali donosi na obveznice. Od poletja naprej prihajajo spodbudnejši podatki s trga dela, pa tudi drugi gospodarski podatki, kar kaže na to, da je bil preplah odveč.

Tudi višji upravitelj premoženja pri NLB Skladih Rok Potočnik rast na prvem mestu pojasnjuje z ekonomskimi podatki, ki nakazujejo na relativno dobro stanje ameriškega gospodarstva: "Drugi razlog pa gre iskati v višji verjetnosti zmage Donalda Trumpa na volitvah, ki zagovarja močno ekspanzivno fiskalno politiko, s katero lahko pričakujemo višjo inflacijo in posledično višje obrestne mere ameriške centralne banke Fed."

 

 

Takoj, ko so ankete začele dajati večjo možnost za vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo, so začeli zahtevani donosi rasti, je za hrvaško izdajo Bloomberg Adria komentiral Ivan Dražetić iz družbe InterCapital, ki pričakuje nov odziv obvezniškega trga, če Trump zares postane predsednik ZDA.

Hribar se strinja, da je kamenček v mozaiku tudi trenutno dogajanje okoli Trumpa: "Trump fiskalno precej agresivno zastavlja svojo retoriko in prihodnje politike, ki jih bo izvajal, če zmaga, in to vodi k temu, da so obrestne mere višje v primeru njegove zmage. Deloma smo to že videli v njegovem prvem mandatu, ko so po njegovi presenetljivi zmagi zahtevani donosi narasli." Pri tem opominja tudi na Trumpovo javno izražen namig o vplivanju na odločitve ameriške centralne banke Fed, kar še prispeva k povečevanju tveganja za prihodnost: "Mogoče inflacija, mogoče kakšno drugo pregrevanje gospodarstva, v vsakem primeru pa to vodi v višje obrestne mere."

Dodaja, da je bila izvolitev Trumpa na prejšnjih volitvah presenečenje, tokrat pa so napovedi zanj relativno ugodne. Zato je bil učinek na obrestne mere takrat močan, danes pa so se premiki po njegovem mnenju deloma že zgodili v zadnjem mesecu, zato ne pričakuje drastičnega skoka.

Tudi Potočnik pričakuje, da bodo v primeru Trumpove zmage zahtevane donosnosti na ameriške državne obveznice še nekoliko višje, "še posebej, če republikanci zmagajo tudi v kongresu".   

 

Indeks VIX: Strah med vlagatelji se povečuje Vrednost indeksa VIX, ki meri volatilnost na delniškem trgu za bližnjo prihodnost - nekateri pravijo tudi, da meri strah med vlagatelji -, se je v zadnjih tednih zvišala, kar nakazuje na pričakovano večjo volatilnost in tveganje. V torek je bil tik pod vrednostjo 22 indeksnih točk, kar je nad petletnim povprečjem (malenkost nad 21). Naj dodamo, da je od maja do konca julija letos, torej še pred objavo avgustovskih podatkov o brezposelnosti v ZDA in krvavenja na Japonskem (konica na zgornjem grafu močno izstopa), njegovo povprečje znašalo nekaj več kot 13 indeksnih točk.

Po Bidnu Harris

"Če bo izvoljena Kamala Harris, se lahko zgodi znaten premik zahtevanih donosov tudi navzdol," je ocenil Hribar. Pojasnil je, da so bile pod administracijo Joeja Bidna bistveno manjše spremembe, manj rigorozne, podobno pa se pričakuje tudi od Harris, "da bo nekako nadaljevala v duhu Bidnove administracije in da bo to bolj mirna plovba za ameriške državne obveznice in kapitalske trge".

Če je Trump po mnenju Dražetića slaba novica za ameriške obveznice, je zaradi napovedanih davčnih predlogov dobra novica za delniške trge in za močnejši dolar. Za Harris pravi ravno obratno, saj da sta njuni fiskalni in trgovinski politiki praktično diametralno nasprotni.

Bloomberg Adria

 

Kakšen bo učinek na Evropo

Tudi v Evropi je zaznati zvišanje zahtevanih donosov na obveznice. Potočnik opozarja, da je "gibanje ameriške državne obrestne krivulje zgolj eden izmed mnogih faktorjev, ki vpliva na strošek zadolževanja evropskih držav. Ameriške obrestne mere bolj posredno vplivajo na stanje na evropskem dolžniškem trgu, preko dejstva, da sta obe ekonomiji (ZDA in EU) podvrženi podobnim gibanjem ekonomskega cikla - če gre ZDA slabo, je večja verjetnost za težave tudi v EU." Glavno gibalo sprememb zahtevanih donosnosti evropskih državnih obveznic, tako sogovornik, so pričakovana sprememba obrestne mere, pričakovanja glede inflacije in gospodarske rasti.

"Zgodba o recesiji je bila bolj izrazita v Ameriki, manj pri nas v Evropi, zato manjši skok, a ameriške volitve vsekakor vplivajo na Evropo," pravi Hribar. Opomni še na morebitno udejanjenje Trumpove najave glede carin proti Evropi: "V prvem mandatu jih je že uvedel, če bi jih zdaj močno okrepil ... Ni to sicer njegova osrednja politika, je pa eden možnih scenarijev tveganja, kar ne bi bilo spodbudno za Evropo."

Zaenkrat ne vemo na kaj in kolikšne bi bile carine, je izpostavil Dražetić. Dodaja, da bi Trump v primeru zmage zelo verjetno ubral enako taktiko, kot smo jo pri njem vajeni iz prejšnjega mandata: na začetku bi napovedal neko visoko cifro, ko bi sedli za pogajalsko mizo, pa bi jo znižal.

Kakšni so bili donosi v volilnih letih Ameriška družba TIAA, ki se ukvarja s pokojninskim načrtovanjem in varčevanjem, je analizirala donose v volilnih letih od leta 1928 naprej za zmernega vlagatelja, ki ima 60 odstotkov prihrankov v delnicah in preostanek pa v obveznicah. Rezultati kažejo, da so bili donosi negativni le v štirih volilnih letih: - 1932 (-1,4 odstotka), - 1940 (-4,7 odstotka), - 2000 (-0,8 odstotka) in - 2008 (-20,1 odstotka). Zadnji izvoljeni predsednik, ki je v volilnem letu zabeležil negativen donos, je bil Barack Obama. V luči dolgoročnega vlaganje, tako kaže analiza, pa ta leta na donose niso imela vpliva: povprečni na volilno leto (24 volitev) znaša 8,7 odstotka ali 0,2 odstotne točke več od povprečja, ki velja za nevolilna leta.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar