Zgodbe tedna: zaslužki nepremičninarjev, agresiven NLB

Največje ljubljanske nepremičninske agencije so lani kljub manjšemu številu poslov poslovale dobro. Izmed sedmerice največjih so tri celo močno povečale prihodke.

Leta 2023 se je obseg nepremičninskih poslov v Ljubljani zmanjšal za petino, cene pa so v povprečju dosegale štiri tisoč evrov na kvadratni meter. Padec števila transakcij se sicer po zadnjih podatkih nadaljuje tudi letos. Nepremičninski posredniki ob tem priznavajo, da je konkurenca na tem področju izjemno velika in da se borijo prav za vsako nepremičnino. A kljub upadu prometa so največje nepremičninske agencije glede na razmere na trgu lansko leto sklenile zelo dobro.

Kakšni so bli zaslužki?

Zakaj Hrvaška že desetletja ne spusti NLB na njen trg in ali bo končno popustila?

Zanimanje Nove Ljubljanske banke (NLB) za nakup Addiko Bank bi lahko pomenilo začetek vrnitve največje slovenske banke na hrvaški trg, kar je hrvaška centralna banka že večkrat onemogočila.

Da bi pojasnili, zakaj je Hrvaška narodna banka (HNB) zavzela tako ostro stališče do NLB, se moramo vrniti kar 30 let v preteklost, saj se pravne peripetije vlečejo še iz časa razpadle skupne države v zgodnjih devetdesetih.

V čem je težava in ali je prišel čas za njeno rešitev?

Depositphotos

 

NLB s prevzemno ponudbo za delnice avstrijske Addiko Bank

Nova Ljubljanska banka je objavila namero o prevzemni ponudbi za odkup delnic družbe Addiko Bank. Kot smo poročali, se za odkup delnic te avstrijske banke potegujeta dva srbska poslovneža: Miodrag Kostić prek Holdinga Agri Europe Cyprus in Davor Macura, ki vodi podjetje Alta Pay. NLB za vse izdane delnice Addiko ponuja 20 evrov za delnico Addiko Bank, zmanjšano za morebitna prihodnja izplačila dividend.

 

 

NLB trenutno ni imetnica delnic Addiko in namerava z objavo ponudbe v Addiko pridobiti znaten večinski delež. Ponudbena cena vključuje premijo v višini 22,15 odstotka v primerjavi s tehtanim povprečjem borzne cene delnice zadnjih šestih mesecev v višini 16,37 evra.

Kaj se dogaja?

Kako občutljivi so obrestni prihodki NLB na gibanje obrestnih mer?

Čisti obrestni prihodki skupine NLB so v prvem četrtletju dosegli 78 odstotkov prihodkov in obsegali 232,2 milijona evrov. Čisti obrestni prihodki so se občutno povečali v vseh bankah skupine, k temu pa je prispevala rast obsega posojil zaradi zdravega povpraševanja po posojilih, skupaj s prevladujočimi višjimi obrestnimi merami. Te bodo po napovedih kmalu nižje.

Kako se bo to poznalo pri prihodkih?

'Kdo na ministrstvu za finance bo temu zakonu prižgal zeleno luč'

Osnutek zakona o gostinstvu, ki bo med drugim omejil kratkoročno oddajanje nepremičnin in je od začetka tedna v javni razpravi, je dodobra razburil ponudnike tovrstnih storitev. Številni so najbolj ogorčeni nad predlogom, po katerem bi lahko svojo nepremičnino kratkoročno oddajali le 30 dni na leto, če pa bi želeli oddajati za dlje, pa bi morali spremeniti dejavnost svoje nepremičnine. Ministrstvo bo po predlogu omejitve in pooblastila sicer prepustilo občinam.

"Predlog novele zakona vidimo kot politični proces proti sobodajalcem, kjer je sobodajalcem namenjena vloga grešnega kozla za demagoške obljube o gradnji stanovanja te vlade, hkrati pa tudi za zablode stanovanjske politike vseh vlad doslej," pravi Katja Rezman iz Združenja sobodajalcev.

Kaj prinaša zakon?

STA

 

Stavki zdravnikov ni videti konca

Pogajanja med vlado in stavkajočimi zdravniki, ki jih predstavlja sindikat Fides, potekajo stran od oči javnosti, a iz odzivov vpletenih je sklepati, da konca še ni na vidiku.

V sredo, 15. maja, so minili štirje meseci od začetka stavke zdravnikov v organizaciji sindikata Fides. Ta +e vedno poteka in je najdlje trajajoča stavka zdravnikov v zgodovini države. Zanimala so nas mnenja vpletenih.

Kakšne bodo posledice?

Potrošniška posojila gredo za med, čiste obresti bank tretjino višje

Časi debelih krav se za banke v Sloveniji v prvem četrtletju nadaljujejo, čeprav finančni trgi odštevajo dneve do prvega reza obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB). Ob rekordno visokih obrestnih merah so namreč banke v prvem četrtletju ustvarile 277,2 milijona evrov dobička pred davki, kar je 82 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Kaj se je dogajalo v bančni industriji v prvih treh mesecih leta?

Petrol v sporu z največjim lastnikom

Slovensko energetsko podjetje Petrol, ki bo danes objavilo podatke o poslovanju v prvem letošnjem četrtletju, se je znašlo v neprijetnem položaju, saj je v sporu z državo zaradi regulacije cen pogonskih goriv. Obenem pa je država največji lastnik Petrola; 12,7-odstotni delež ima Slovenski državni holding, 10,8 odstotka ima v lasti Republika Slovenija in 8,6 odstotka Kapitalska družba.

Ustavno sodišče je pred kratkim Petrol napotilo na redna sodišča, na katerih naj izterja odškodnino zaradi padca prihodkov zaradi regulacije marž pri prodaji naftnih derivatov.

Uroš Božin

 

Test Mazde CX-5: Japonska klasika za rahločutne in romantične duše

Dizelski motorji so bili skoraj nerazdružljiva naveza z vzvišenimi športnimi terenci. Tudi danes marsikdo še vedno razmišlja zgolj o nakupu dizelskega motorja. A razmerja že lep čas niso takšna, kot so bila nekdaj. Delež dizelskih avtov upada, med novimi celo bolj, kot bi pričakovali. Tudi športni terenci lahko normalno delujejo z bencinskimi motorji, je pokazal že Renault v australu. Tokrat smo vozili Mazdino uspešnico CX-5 z zmogljivejšim bencinskim motorjem. Najprej sem tudi sam debelo pogledal, ko sem ugotovil, da gre za bencinski motor.

Kako se obnese privzdignjena mazda z močnejšim bencinskim motorjem?

Depositphotos

 

Katere so regionalne borzne zvezde prvih štirih mesecev leta?

Letos so po prvih štirih mesecih skoraj vsi glavni borzni indeksi v regiji Adria (Severna Makedonija, Srbija, Hrvaška in Slovenija) zrasli. Izjema je Bosna in Hercegovina, kjer so ključni indeksi upadli na borzah v Sarajevu in Banjaluki. Ob razmeroma pozitivnih trendih na večini borz v regiji smo preverili, katera podjetja letos izstopajo kot regionalne zvezde.

V analizo so bila zajeta podjetja, ki sestavljajo glavne borzne indekse, torej blue chipi. Prepričljivo prvo mesto po rasti vrednosti delnic od začetka leta do konca aprila je zasedlo srbsko podjetje Messer Tehnogas. Delnice te družbe so se v od januarja do aprila 2024 podražile za 57,8 odstotka.

Preberite celotno analizo.

Je zasebna komunikacija na delovnem mestu dopustna?

Informacijska tehnologija in nesluten razvoj digitalnih medijev sta povzročila, da je zasebnost, ki je bila nekoč zaščitena (le) v obliki tajnosti pisem in druge korespondence, postala veliko kompleksnejša. Zdaj je pogosto povezana s službeno opremo (računalniki, tiskalniki, pametnimi telefoni), ki pa je v lasti delodajalca.

Ne glede na to je uveljavljeno stališče, da je treba delavčevo komunikacijsko zasebnost na delovnem mestu varovati v največji možni meri.

Z Ljubljanske borze eden za drugim

Potem ko so umik z Ljubljanske borze napovedali v družbi Datalab, o ponudbi dolžniških instrumentov na tuji borzi pa špekulirajo v Slovenski industriji jekla (SIJ), se bo verjetno z domače borze poslovila še koprska logistična družba Intereuropa. O predlogu za umik bodo delničarji odločali v četrtek na skupščini, a ob večinskem lastništvu (94-odstotnem) Pošte Slovenije se zdi drugačen izid glasovanja skoraj nemogoč.

Po predlogu uprave in nadzornega sveta bo denarna odpravnina za iztisnjene delničarje 1,57 evra za delnico. Pošta Slovenije je lani decembra povečala lastniški delež na dobrih 94 odstotkov. "Zaradi navedenega je zanimanje za trgovanje z delnico zelo majhno, zato uprava in nadzorni svet predlagata skupščini umik delnic z organiziranega trga," so za Bloomberg Adria sporočili iz Intereurope, ki jo od marca vodi Borut Zorić.

Kaj se dogaja?

Bloomberg adria/MKGP

 

Ministrica Mateja Čalušić: Cilj spremljanja cen hrane ni konfrontacija s trgovci

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić resor vodi komaj nekaj mesecev, a kot pravi sama, se je hitro lotila odpravljanja težav, ki jih roko na srce v slovenskem kmetijstvu ne manjka.

Bolj kot to, kje so težave, se lahko vprašamo, kje sploh začeti. Pri kmetih in njihovih zahtevah? Pri zelenem prehodu evropskega kmetijstva? Pri skupni kmetijski politiki? Uvozu ukrajinskega žita? Prehranski varnosti in samooskrbi? Morda pri cenah hrane in njeni kakovosti ali pa spodbujanju podjetništva pri kmetih? Ne nazadnje je večina naštetega prednostna naloga njenega mandata, ki je po spletu objektivnih okoliščin zgolj polovičen.

Celoten intervju si lahko preberete tukaj.

Naval na vzajemne sklade: Letos največ vplačil po letu 2021

Tehnološka podjetja so v prvem četrtletju letos znova upravičila visoka pričakovanja vlagateljev, kar se je odrazilo na gibanju borznih indeksov. Borzna veselica se z rahlim popravkom navzdol sredi aprila tako nadaljuje, pozitivne novice pa so v večje vložke v vzajemne sklade prepričale tudi slovenske vlagatelje. Neto vplačila v sklade slovenskih družb za upravljanje premoženja (DZU) so bila do maja druga največja v zgodovini. Za zgolj dobrih deset milijonov evrov so bila manjša kot rekordnega leta 2021.

V prvih štirih mesecih so neto vplačila v vzajemne sklade v upravljanju vseh slovenskih DZU v povprečju obsegala 43,7 milijona evrov na mesec. Skupaj so neto vplačila (pozitivna razlika med prilivi in odlivi) letos dosegla 189,3 milijona evrov, medtem ko so varčevalci v prvih štirih mesecih leta 2021 vplačali več kot 200 milijonov evrov neto.

Kako se ta naval pozna pri številkah?

Bloomberg Adria

 

Matija Gatalo, ReCatalyst: 'Slovenija naj ne odkriva tople vode!'

Evropa v primerjavi z ZDA zaostaja na področju financiranja razvoja zagonskih podjetij. Slovenija, Hrvaška in Srbija so po podatkih poročila o stanju v tehnološki industriji, ki ga pripravlja sklad Silicon Gardens, med letoma 2021 in 2022 sicer opravile 3,45 milijarde evrov transakcij, kar je 12-krat več kot pred petimi leti.

Tveganega kapitala je bilo lani na voljo manj kot leto prej. Slovenija po nekaterih ključnih kazalnikih Evropske zveze za startupe še vedno zaostaja za evropskim povprečjem in na področju dostopa do financ dosega le 17 odstotkov realizacije standardov.

Podrobneje smo o skladih tveganega kapitala govorili s Tatjano Zabasu Mikuž iz podjetja SC Ventures, ki upravlja največji trenutno aktiven sklad tveganega kapitala v regiji Adria. Podrobneje o regionalnih lovcih na samoroge lahko preberete tudi v članku iz revije Bloomberg Businessweek Adria.

Pogovor si lahko ogledate tukaj.

Generacijska neenakost: Kaj bi boomerji lahko naredili za nas

John F. Kennedy, najmlajši izvoljeni ameriški predsednik v zgodovini, je leta 1961 v pozivu "vprašajte se, kaj lahko storite za svojo državo" v središče postavil državljansko dolžnost. Današnji voditelji poskušajo med mladimi vzbuditi enak duh, zlasti v Evropi, kjer zaradi vojne v Ukrajini vodilni, stari okoli 40 let, kot je predsednica estonske vlade Kaja Kallas, podaljšujejo naborništvo, francoski Emmanuel Macron pa poziva k oborožitvi državljanov.

Ob tem ne pozabimo pozvati starejših generacij, kot je upokojitvena kohorta baby boomerjev, ki je odraščala ob poslušanju Kennedyjevega govora, da naj prispevajo svoj delež. Tudi oni bodo morali sprejeti težke odločitve, saj se obdobje "mirovne dividende" umika spremembi paradigme naložb v obrambo, ki bi lahko do leta 2034 državam skupine G7 povzročila dodatne izdatke v vrednosti deset tisoč milijard dolarjev.

Depositphotos

 

Anketa: Zakaj v Sloveniji nimamo več samorogov?

V regiji Adria imamo zgolj dva samoroga, to so tista podjetja, katerih tržna vrednost presega milijardo evrov. Vendar nobeno od teh podjetij ni slovensko. Gre za hrvaško družbo Rimac Group in še eno hrvaško podjetje Infobip. Med morebitnimi kandidati iz regije je še podjetje srbskih korenin HTEC Group, ki lahko v prihodnjih nekaj letih postane samorog.

Trgu tveganega kapitala v regiji Adria si sicer obeta hitrejši razvoj kot v preteklosti, a Slovenija po nekaterih ključnih kazalnikih Evropske zveze za startupe (ESNA) zaostaja za evropskim povprečjem. Pri dostopu do financ dosega le 17 odstotkov realizacije standardov, Hrvaška po tem kazalniku dosega 58 odstotkov.

Oglejte si rezultate ankete.

Mesna industrija v regiji: Potrošniki želijo več perutnine in manj svinjine

Minuli teden je slovensko mesnopredelovalno industrijo pretreslo. Hrvaški Mplus je z 51-odstotnim deležem vstopil v Panvito in zanj odštel 50 milijonov evrov, so sporočili iz skupine Panvita ter dodali, da jim bo to omogočilo širitev na jugovzhodne trge. Konec tedna pa je odjeknila še neuradna informacija, da se za Celjske mesnine zanimajo v hrvaški družbi Mesna industrija braća Pivac, kjer pa informacij ne komentirajo.

Kaj se dogaja v panogi v regiji?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar