Mesna industrija v regiji: Potrošniki želijo več perutnine in manj svinjine

Minuli teden je slovensko mesnopredelovalno industrijo pretreslo. Hrvaški Mplus je z 51-odstotnim deležem vstopil v Panvito in zanj odštel 50 milijonov evrov, so sporočili iz skupine Panvita ter dodali, da jim bo to omogočilo širitev na jugovzhodne trge. Konec tedna pa je odjeknila še neuradna informacija, da se za Celjske mesnine zanimajo v hrvaški družbi Mesna industrija braća Pivac, kjer pa informacij ne komentirajo. Kaj se dogaja v panogi v regiji? 

Regija Adria je močno odvisna od uvoza mesa. Povprečni delež pokritosti porabe mesa s proizvodnjo je le 25-odstoten. Največji je v Sloveniji s 46-odstotno pokritostjo leta 2023, medtem ko imata Severna Makedonija in BiH le 10-odstotno pokritost porabe s proizvodnjo, v analizi mesne industrije ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.

Dražja delovna sila, manjše kmetijske površine in strožji predpisi so glavni dejavniki nekonkurenčnosti industrije v razmerju do proizvajalcev iz Severne Amerike in Azije. Uvoženo meso sicer večinoma prihaja iz držav EU zaradi njihove bližine in pokvarljivosti mesa pri uvozu iz bolj oddaljenih krajev. Izvoz pa je skoncentriran znotraj regije Adria in v sosednje države, kot so Italija, Avstrija in Madžarska, ugotavlja regijska analiza Bloomberg Adria.

Podatki kažejo, da se cena govejega, prašičjega in perutninskega mesa v živi masi v EU v zadnjih petih letih vztrajno povečuje, kar je posledica višjih cen surovin, kot so krma, gnojila in višjih stroškov dela. Poleg tega cena perutnine narašča zaradi povečanega povpraševanja, ki je posledica sprememb potrošniških navad. Dvig cen živih živali je hitro povzročil rast cen mesa v regiji Adria, pri čemer je stopnja inflacije leta 2022 v povprečju obsegala 16,3 odstotka, leta 2023 12,6 odstotka, letos pa je trenutno pri 4,8 odstotka.

Srbija vodi z 10-odstotno stopnjo dvigov cen mesa, medtem ko se je v Severni Makedoniji in Sloveniji ustalila na ravni okoli odstotka. Po napovedi strokovnjakov naj bi se v prihodnje na Hrvaškem in v Srbiji še naprej pojavljale visoke stopnje inflacije pri mesu, medtem ko naj bi bile v Sloveniji in Severni Makedoniji zaradi manjše potrošnje na prebivalca podražitve nižje.

Primerjava podjetij v mesni industriji regije

Analizirana podjetja svoje izdelke distribuirajo predvsem prek zunanjih maloprodajnih verig, le majhen del pa prek lastne mreže maloprodajnih trgovin. Izjema je podjetje Matijević, katerega lastne maloprodajne trgovine so njihov glavni prodajni kanal.

Poslovni model primerljive skupine podjetij vključuje celotno verigo vzreje in proizvodnje, vključno s tehnološkim ciklom predelave mesa. Večina podjetij se za zadovoljitev proizvodnih in prodajnih potreb poleg lastne reje na lastnih kmetijah ukvarja tudi z nabavo ali nakupom živali od drugih rejcev.

Nekateri proizvajalci, kot sta PPK in Carnex, imajo poleg živinoreje tudi rastlinsko pridelavo za zagotavljanje krme za lastne živali. Proizvajalci si poleg tega prizadevajo osnovne proizvode približati strankam z uvajanjem novih in inovacij s proizvodnjo delno pripravljenih mesnih jedi.

Močno povečanje povprečne tehtane prodaje v letu 2022 za 24,2 odstotka gre pripisati predvsem rasti prodajnih cen, širitvi baze kupcev in strukturi portfelja izdelkov. Primerjana podjetja iz panoge se ne zanašajo izključno na matično državo kot prevladujoči trg, temveč so odvisne od sosednjih držav in držav EU, ki so perspektivni ciljni trgi za prodajo teh izdelkov.

Razen slovenske Perutnine Ptuj, ki nekaj več kot polovico svoje prodaje ustvari na tujih trgih, so podobne družbe, kot so Trlić in Matijević (Srbija) in Braća Pivac iz Hrvaške osredotočene izključno na domače trge.

Hrvaška družba PPK je v letu 2022 dosegla najvišjo 38,6-odstotno rast prihodkov med enakimi podjetji, predvsem zaradi 31,8-odstotnega povečanja količine prodanega svežega mesa v primerjavi s predhodnim letom. Povečanjem količine prodanega svežega mesa gre pripisati cenovni in količinski spremembi njegovih podkategorij.

Matijević je leta 2022 zabeležil 9-odstotno zmanjšanje obsega prodaje, čeprav bi bilo to nekoliko večje, če ne bi prišlo do rahlega povečanja prodaje kupcem (približno 6 odstotkov v primerjavi z letom 2021). Razlog za ta trend zmanjševanja obsega prodaje pa je bila rast maloprodajnih cen, saj ima skupina potrošnikov blagovne znamke Matijević zelo elastično povpraševanje, ugotavlja analiza Bloomberg Adria.

Največje poslovno tveganje za primerljivo skupino se odraža v spremembah cen surovin, saj je povprečni prilagojeni delež stroškov materiala v prihodkih od prodaje približno 80 odstotkov. Ker so cene surovin nihale, podjetja niso mogla kratkoročno prilagoditi svojih prodajnih cen, kar je nekoliko vplivalo na dobičkonosnost.

"Če pogledamo celotno skupino primerljivih podjetij, v povprečju rast prodaje v letu 2022 ni uspela nadomestiti rasti materialnih stroškov, kar je privedlo do nižjih ravni dobičkonosnosti," piše v analizi. Dobičkonosnost, merjena z maržo EBITDA, je neposredno povezana z deležem stroškov dela in materiala v prodaji. Povprečna tehtana vrednost marže EBITDA v letu 2022, ki je bila 7,8 odstotka, je v primerjavi s prejšnjim letom ostala nespremenjena.

Razen družb Matijević, Trlić, Pik Vrbovec plus in Akova Impex so vse druge družbe iz panoge v letu 2022 doživele zmanjšanje marže EBITDA zaradi nezmožnosti prenosa višjih vhodnih stroškov na stranke. Primerljiva podjetja v Sloveniji se soočajo z največjim tveganjem, saj imajo več kot 90-odstotni delež stroškov v prihodkih od prodaje, kažejo podatki.

Sprememba preferenc potrošnikov

Navade potrošnikov so se z leti spremenile, saj se osredotočajo na bolj zdravo prehrano in povečujejo zanimanje za meso rastlinskega izvora. Od leta 2001 do leta 2022 se je poraba svinjine na prebivalca v EU zmanjšala za 9 odstotkov, medtem ko se je poraba govedine zmanjšala za 12 odstotkov. Ta sprememba preferenc je pozitivno vplivala na proizvajalce in predelovalce perutninskega mesa, saj je prišlo do znatne 32-odstotne rasti na prebivalca, ki je v istem obdobju dosegla 24,8 kilograma na prebivalca.

Ta trend se bo nadaljeval, pravijo analitiki Bloomberg Adria, saj se bo poraba perutnine povečala zaradi manjše porabe svinjine. Ta premik je mogoče pripisati razširjenemu prepričanju, da je perutnina bolj zdrava od svinjine, pa tudi demografskim spremembam prebivalstva EU, kot je verski oziroma migracijski dejavnik.

Te trende je mogoče pričakovati tudi v regiji Adria, vendar počasneje, saj je perutnina v povprečju dražja od svinjine, države v regiji (razen Slovenije) pa še niso dosegle povprečne ravni dohodka v EU. Sprememba trenda je vidna tudi v novih širitvah proizvodnje, ki so jih napovedali veliki evropski proizvajalci perutnine.

Cene bodo stabilne, tveganja so geopolitični spori

Število kmetij z živino v EU se je od leta 2010 do leta 2020 močno zmanjšalo, in sicer za 40 odstotkov, kar kaže na skrb vzbujajoč trend pri samozadostnosti proizvodnje mesa. Glede na to, da je poljedelstvo v primerjavi z živinorejo manj delovno intenzivno, ni presenetljivo, da zaradi pomanjkanja delovne sile tak trend občutijo po vsej EU, tudi v regiji Adria.

Na trgu mesa analitiki Bloomberg Adria pričakujejo ohranjanje števila rejnih živali v EU in regiji Adria in rast pri perutnini. Cene govejega in svinjskega mesa bodo po pričakovanjih ostale razmeroma stanovitne zaradi umiritve cen žit, medtem ko se pričakuje rahla rast cen piščančjega mesa zaradi večjega povpraševanja.

Dejavniki, ki bi lahko pomembno vplivali na cene mesa, so morebitni geopolitični spori, pa tudi sprememba povpraševanja s Kitajske, največje uvoznice mesa na svetu, so sklenili analitiki Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar