Z Ljubljanske borze eden za drugim

Potem ko so umik z Ljubljanske borze napovedali v družbi Datalab, o ponudbi dolžniških instrumentov na tuji borzi pa špekulirajo v Slovenski industriji jekla (SIJ), se bo verjetno z domače borze poslovila še koprska logistična družba Intereuropa. O predlogu za umik bodo delničarji odločali v četrtek na skupščini, a ob večinskem lastništvu (94-odstotnem) Pošte Slovenije se zdi drugačen izid glasovanja skoraj nemogoč.

Po predlogu uprave in nadzornega sveta bo denarna odpravnina za iztisnjene delničarje 1,57 evra za delnico. Pošta Slovenije je lani decembra povečala lastniški delež na dobrih 94 odstotkov. "Zaradi navedenega je zanimanje za trgovanje z delnico zelo majhno, zato uprava in nadzorni svet predlagata skupščini umik delnic z organiziranega trga," so za Bloomberg Adria sporočili iz Intereurope, ki jo od marca vodi Borut Zorić.

Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) bo na skupščini glasovalo proti predlogu, da se delnice družbe umaknejo z borze. Kot so sporočili iz VZMD, se nanje obračajo številni razočarani delničarji družbe, ki se s predlaganim umikom ne strinjajo in se jim višina predlagane denarne odpravnine ne zdi primerna.

Trn v peti so stroški

Zaradi slabe likvidnosti, visokih stroškov in birokracije lastništva so se za umik z Ljubljanske borze odločili tudi v Datalabu. "V prihodnjih letih načrtujemo večja vlaganja in bomo potrebovali dodaten kapital, kar pa je preprostejše in ceneje zbrati na zasebnem kot na javnem trgu," je lani povedal ustanovitelj in lastnik Datalaba Andrej Mertelj.

Da Ljubljanska borza ni več najbolj optimalna izbira za zbiranje kapitala z izdajo obveznic, so pred časom ocenili tudi v družbi SIJ. "Z enakim obsegom dela in stroški ocenjujemo, da bi lahko na tujih trgih pridobili tudi do nekajkrat večji obseg financiranja kot na domači borzi," je za Bloomberg Adria dejal Igor Malevanov, podpredsednik in izvršni direktor za finance v skupini SIJ.

Gre za enega najbolj prepoznavnih in najpomembnejših izdajateljev dolžinskih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, saj so v zadnjih devetih letih izdali za 173 milijonov evrov obveznic in 209 milijonov evrov komercialnih zapisov. V petek pa so kljub temu objavili, da zbirajo zanimanje za novo izdajo komercialnih zapisov na Ljubljanski borzi. Vplačila, ki bodo sledila načrtovani ponudbi, so predvidena v prvi polovici junija 2024.

Kako na stroške gledajo v Intereuropi? "Z umikom z organiziranega trga bo prenehal status družbe Intereuropa kot javne delniške družbe, ki je povezan z zagotavljanjem pogojev za trgovanje z delnicami z oznako IEKG na organiziranem trgu. To s seboj prinaša tudi visoke stroške," ocenjujejo. O konkretnih številkah ne govorijo. 

LJSE: 'Poteka debata, kako trge narediti bolj konkurenčne'

Domačo borzo smo vprašali, kako gledajo na odhajanje družb. V primeru Intereurope, ko gre za koncentracijo lastništva, se po njihovih besedah zmanjša interes po trgovanju in kotacija takih družb na borzi niti ne služi več svojemu namenu.

"Trend zmanjševanja števila javnih družb opažamo na trgu že dlje časa. Družbe svoje umike večinoma utemeljujejo z velikimi stroški za izpolnjevanje regulatornih zahtev, ki so večinoma povezane s kotacijo na organiziranem trgu," se zavedajo na Ljubljanski borzi.

Kljub temu poudarjajo, da je v EU veliko debate o tem, kako narediti evropske kapitalske trge bolj konkurenčne. "Upamo, da bo to zmanjšalo bremena javnih delniških družb in ne bo več razlog, da se javne družbe odločajo za umik s trga," menijo.

Po drugi strani pa bi po njihovih besedah to lahko spodbudilo nejavne družbe, da se bodo začele odločati za izdajo in uvrstitev svojih vrednostnih papirjev na organizirani trg. Tudi država s svojo strategijo razvoja kapitalskih trgov z različnimi ukrepi prizadeva ustvariti boljše razmere na kapitalskem trgu.

"Za privabljanje še več domačih in seveda tudi tujih vlagateljev ter s tem povečanje likvidnosti na trgu pa je pomembno, da dobi status trga v razvoju, kar je tudi krovni cilj državne strategije," so poudarili v Ljubljanski borzi. Da bi dosegli ta cilj, pa je treba močno okrepiti tržno kapitalizacijo, za kar bi potrebovali kotacijo vsaj enega velikega podjetja.

Lani dobiček Intereurope zrasel za dobrih 40 odstotkov

Skupina Intereuropa je lani po nerevidiranih podatkih ustvarila 188,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za šest odstotkov manj kot predlani. Čisti dobiček je medtem zrasel za 42 odstotkov, na 7,3 milijona evrov.

Na upad prihodkov so lani pomembno vplivale občutno nižje cene pomorskih in letalskih prevozov ter manjši obseg povpraševanja po cestnih prevozih, so danes na spletni strani Ljubljanske borze sporočili iz Intereurope.

Skupina je lani kljub padcu prihodkov ustvarila največji denarni tok iz poslovanja (EBITDA) v zadnjih 12 letih. Ta se je medletno povečal za pet odstotkov, na 15,8 milijona evrov. Veliki pozitivni premiki so bili doseženi tudi v gibanju neto finančnega dolga, ki je ob koncu leta 2023 obsegal 27,5 milijona evrov, so dodali.

V preteklosti zelo zadolžena skupina je lani znatno zmanjšala zadolženost. Neto finančni dolg skupine je konec leta 2023 dosegel  27,5 milijona evrov, kar je za 38 odstotkov manj kot leto prej. Na to je najbolj vplivalo zmanjšanje dolgoročnih finančnih obveznosti zaradi predčasnih odplačil dolga.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar